Osramočenost te počasi ubija…

Sedeli sva na kavi, ko je z menoj podelila, kako zelo osramočena se je počutila, ko smo se na uvodnem seminarju pogovarjale o medsebojnih odnosih in temu, kako je v odnosu pomembno, da je ženska do svojega moškega prijazna in razumevajoča.

Ko sem govorila o prijaznosti in naklonjenosti je v njej rasel tisti občutek, da je z njo nekaj hudo narobe, ker tega ne zmore.

Stvari, ki sem jih delila dobronamerno, je obrnila proti sebi in se v svoji notranjosti napadala, da ni dovolj dobra, ker če bi bila, potem bi lahko stvari dala v prakso.

Kaznovala je sama sebe in se zasramovala v sebi, ker je svojega moškega na skrivaj sovražila.

Še bolj pa je sovražila samo sebe, ker bi morala biti drugačna. Ker bi morala biti boljša. Predvsem pa bolj ljubeča.

Osupljivo mi je, kako je učenja, ki sem jih delila obrnila proti sebi.
In hkrati tega, kar se je dogajalo v njeni notranjosti ni povedala na glas.

V sebi je zadrževala svoje občutke sramu in se bojevala z nemočjo, brezvoljnostjo in občutkom, da je popolna zguba. Nula.
Ker je bilo to notranje dogajanje preveč boleče, je nehala hoditi na predavanja.
Nehala je sodelovati.
Poniknila je in meni ni bilo jasno, kaj se dogaja z njo.

Po petih letih sva sedeli na kavi.
In ko sem z njo delila svoja spoznanja o sramu in o uničujočem vplivu sramu na odnose in na fizično telo, so se njene oči razširile.

»To, točno to, se je dogajalo meni,« je rekla.
»Zato sem nehala prihajati.
Zato sem nehala kopati po sebi.
Preveč je bilo boleče.«

Obsedeli sva v tišini.

Potem pa sem z njo podelila svojo zgodbo in kako je bilo sram mene, ko sem imela navzven popolno življenje, ki pa je bilo vse prej kot to.

Bila sem talka popolnosti.

Razgovorila sem s eo tistem razžirajočem občutku sramu v moji notranjsoti, ki me je držal ujeto kot talko.
Počutila sem se brezvoljno in nemočno.
Ob tem pa sem iz okolice dobivala diagnoze, ki so dišale po depresiji in bi-polarni motnji.
Kar mi je samo še potrdilo to, da je nekaj hudo narobe z menoj.

In še bolj sem se pogreznila vase.
Še bolj sem se skrila in se delala nevidno.
Najraje bi nehala obstajati.

Danes vem, da je sram tisti, ki povzroči, da se počutiš kot najbolj grozna oseba na tem svetu.
In v sebi si želiš, da bi bila boljša oseba. Hočeš nekaj narediti v zvezi s tem.

In najpogosteje greš v dokazovanje zunaj sebe.
V doseganje uspehov in rezultatov.

Trudiš se vedno bolj in siliš samo sebe.
Potiskaš in poskušaš na silo narediti spremembo.

Vendar je samo-refleksija, pogled vase, ki je potreben, da bi izboljšala svoje življenje nekaj, kar čutiš kot grožnjo. Zato raje ostajaš v mehanizmih boja, bega ali ignorance, da bi zaščitila sebe. Da bi preživela.

In s tem se cikel samo ponovi.
Ostajaš ujeta v istih tokokrogih.

Sram povzroči, da ne želiš zares pogledati vase in se soočiti s seboj, ker če bi to naredila, bi to potrdilo dejstvo, da je nekaj narobe z teboj, da nisi dovolj dobra, da si slaba oseba.
In tako ostajaš ujeta.

Po desetletjih ciklanja v enih in istih jajcih je bilo nedolžno povabilo na ženski krog v Angliji tisto mesto, kjer sem dobila odgovore. Prve uvide kaj me čisto zares ustavlja. In tudi usmeritve, kako se s tem soočiti v sebi.

Po dveh desetletjih dela na sebi, številnih tehnikah in terapijah sem spoznala, da je sram čustvo, ki ga ne moreš razrešiti skozi kognitivno terapijo, skozi spremembo prepričanj, ker sram nima veze s prefrontalnim korteksom, kjer procesiraš občutek krivde.

Sram je avtomatični odziv na grožnjo
in ne kognitivni proces, zato je potreben drugačen pristop v kolikor ga želiš razpustiti v svoji notranjosti.

V prvi vrsti je potrebno prepoznati in biti sočutna do sebe in do dejstva, da je sram nekaj, kar se kot virus prenese iz starša na otroka. Postati moraš starš sama sebi in biti prijazna in sočutna s seboj. S tem se vse začne.

S prijaznostjo do sebe in s seboj.
Povezanost s seboj je ključna.
Da si dovoliš videti in začutiti.

Ko ljubeče sprejmeš svojo bolečino in sram, se zdravljenje lahko začne.
In naslednji korak je, da se soočiš s svojim sramom. In s tistim, ki te je zasramoval.
Kajti preobrazbo lahko narediš le, ko se počutiš dovolj varno, da se spogledaš s tem, kar je v tebi in se nehaš izgubljati v ujetosti v ciklih, ki jih ponavljaš v neskončnost.

Žal tega največkrat ne zmoremo same.
Zase vem, da nisem zmogla sama.
Kar je bil ponovno vir sramu.

Ker bi morala to narediti sama.
Saj veš, kako te novodobno gibanje uči, da je vse na tebi.

Jaz sem poiskala pomoč, da sem sploh prišla do temelja tega, kje se je skrivala težava v meni.
In skozi intenzivno izobraževanje sem se izurila v tem, da lahko pomagam tistim, ki poiščejo pomoč.

Če čutiš, da imaš težavo s sramom in si pripravljena, da se soočiš z njim, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.