Črna usnjena vrvica

Sedela sem v svileni poročni obleki na belem sedežu in vem, črna usnjena vrvica, ki jo imam zavezano okoli zapestja je močno bodla v oči.

“A jo lahko snameš,” mi je rekla.
“NE,” sem pribila.

V zadnjih dveh letih je postala simbol mojega prehoda.
In ko sem si jo čisto za foro zavezala okoli zapestja, nisem vedela, da je bil to mesec, ko sem imela svojo zadnjo menstruacijo.

V času, ko sem bila najstnica, sem nosila črne vrvice okoli zapestja.
S prijateljico sva imeli svoj kodeks…. obe sva poslušali Depeche Mode in vrvica je bila najina povezava, najin spomnik. Tudi ko sva bili na stotine kilometrov narazen, sem se vedno, ko sem pogledala vrvico ali si jo popravila na zapestju, spomnila nanjo.
Vedela sem, da je tam nekje, zame.

In ko sem si na tisti poletni dan zavezala vrvico, ki se mi je valjala po mizi, na zapestje, sem začutila stik s svojo najstnico.
Vrvica je bila zavezana na torbici, ki sem jo kupila pri EvilEVE. Eva, ki jih dela, je po energiji zelo podobna moji prijateljici iz najstniških let.

Lahko rečeš, da gre za nostalgijo.
Zame je vrvica spomnik, da je moja najstnica z mano kjerkoli sem.
Čutim, da jo potrebujem, da me dnevno opominja, da so vsi deli, vse moje identitete v meni, tudi, če kdaj pozabim nanje. So tam.

Obdobje teh dveh let je bilo zame ultra naporno.
Ker sem se iskala na novo.

Prehod v menopavzo je resnično metamorfoza, kjer ne moreš prehitevati.
Ni modro, da skušaš prehteti samo sebe.

Metamorfoza gosenico vodi skozi neprepoznavno fazo v kateri se spremeni v metulja.
V resnici gosenica na nek način umre, se spremeni v kozmično juho iz katere se oblikuje metulj.

Preobrazba gosenice v metulja vodi skozi majhno smrt.
Vendar bolečina preobrazbe ni nikoli tako boleča, kot si jo predstavljamo.

Pogumni metulji umrejo enkrat, prestrašene gosenice pa vsak dan vsaj tisočkrat, ko si predvajajo najhujše možne scenarije v glavah.

Naši možgani ne ločijo kaj je tisto, kar je resničnost v zunanjem svetu in kaj je resničnost našega domišljijskega, notranjega sveta.
Zanje je vse enako in tako doživljamo stres vedno znova in znova samo s tem, ko si preigravamo ene in iste scenarije.

Če želimo doseči nekaj novega, moramo nekaj starega zaključiti, nekaj bo odšlo, da bi naredilo prostor za novo.

Kajti s tem, ko dovolimo starim stvarem, da umirajo pripravimo prostor za nekaj novega. Najvišja kreacija človeka je prav poustvarjanje samega sebe.

In to porajanje same sebe na novo je potovanje mojih zadnjih dveh let.

Spustila sem vse kar sem počela in vendar je vse, kar sem do sedaj počela vsebovano v tem, kar se sedaj poraja skozi mene.

Vedno pomaga, če imamo ob sebi nekoga, ki nas vidi kot metulja in nas vedno znova spominja na to kdo smo.
Da vas navdihne s svojim zgledom in vedno znova obnavlja vaše notranje hrepenenje.

In točno to je tisto, kar želim dati vsaki ženski skozi serijo 8 daril ponovnega rojstva Ženske v ženski, ki sem jo pripravila, ker je povratna informacija mnogih žensk, da je tisto, kar so na svojem prehodu najbolj potrebovale PODPORA.
Ker so se v notranji pokrajini menopavze počutile izgubljene.

Ker vem, kako zelo dragocene so IZKUŠNJE.
In ker na tem prehodu v drugo polovico življenja za vsako žensko želim, da VERJAME vase, ZAUPA vase in se absolutno in popolnoma ZANESE nase.

Ne bom delila čarobnih paličic, pa tudi čarobnega napoja nimam, tako da če iščeš hitre rešitve tole ni primerno zate.

Če pa veš, da potrebuješ usmeritev, vodenje s srcem in predvsem podporo, je tale brezplačna serija prava izbira.
Pofočkaš se na povezavi tukaj >>> http://divine.si/darilo/8daril.html

Ko preobražamo sebe in rastemo, vedno bolj prihajamo v stik s svojimi potenciali, talenti in darovi in vedno več lahko dajemo sebi in delimo z drugimi. Tudi na to me spominja moja črna vrvica na zapestju.

Tale moja črna usnjena vrvica, ki zagotovo ni čisto v skladu z belino fotografije, ki sva jo ustvarili je moj opomnik, da je potreben pogum in veliko zaupanja vse, ko potujemo skozi svojo metamorfozo.

Staro življenje razpade in v tej kozmični juhi se vse sestavine sestavijo skupaj na novo.
Proces terja, da vztrajamo do konca in to terja tudi veliko dozo vztrajnosti.
Da o stabilnosti ne govorim.

Kako simbolično je tudi to, da sem se po dveh letih odločila, da je čas za nove fotografije.
Da pokažem novo Sebe.

Fotografije s slikanja delim v skupnosti SISTAA.
Če še nisi z nami se pofočkaš na https://www.patreon.com/TajaAlbolena

Bodi Sijajno!
Taja Albolena