Darilo

, 1 Comment

Hodim po travniku in slišati je, kot da bi po njem tekla voda. Prisluhnem žuborenju vode in se predam tem toku, ki me nosi … vase. Hvaležna sem za ta nežen zvok, ki me pomirja in povezuje z mojo notranjo naravo. Začutim žuborenje v sebi. Čutim svojo notranjo vodo kako se steka v notranji ocean. Hvaležna sem za to sposobnost, da čutim.

In čutim sončne žarke na telesu. Kljub oblačilom sončni žarki grejejo mojo kožo. Hvaležna sem za ta ogenj, ki me greje in mehča. Hodim po travi in vdihujem vonj po blatu, po zemlji. In vetrič vsake toliko nežno poboža moj obraz. Počutim se kot da sem sredi pomladi in vendar je sončen januarski dan. Hvaležna sem, da imam telo, da lahko hodim, da vidim to zeleno preprogo, ki se širi okoli mene.

Postojim pri drevesu. Brez listov je. Čutim ga, kako se nežno pripravlja in vem, da je še prekmalu, in vendar se počasi prebuja in pripravlja, da požene prve brstiče. Hvaležna sem, da vidim, da lahko opazujem s svojimi notranjimi in zunanjimi oči. Hvaležna za vso lepoto, ki me obdaja.

Lepota je tako darilo. In na voljo nam je vsak trenutek. Lepota je skrita zaveznica naše duše. Prebuja nas in nam pomaga, da smo v stiku sami s seboj. Hvaležna sem ji, da je z menoj, da me spremlja in vedno znova opominja na priložnosti, kjer jo lahko občudujem v zunanjem svetu. Sončni zahod, izjemni oblaki na nebu, srebrni odsevi v vodi, mehkoba zelene trave. Povsod je, le ustaviti se moramo in jo ujeti, jo videti, zaslišati, zavonjati.

Zmuzljiva je in v stresu vsakdana se skrije globoko v notranjost, kjer čaka na trenutke, ko smo se voljni odpreti in ji prisluhniti. Lepota ima svojo dimenzijo in svojo božansko časovno usklajenost.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah našega srca. Lepota je tista, ki nas navdušuje in ki prebuja našo dušo, v nas prebuja to, kar najbolj ljubimo, po čemer hrepenimo in kaj nas naredi žive. Lepota nas spomni na to kdo v resnici smo. Pokliče nas nazaj Domov, v mističnost naše notranjosti.

»Lepota je mesto, kjer neskončno postane intimno.« ~ John O’Donohue

Lepota je eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven. Opominja nas na svetost vsakdana in kreativne božanske moči domišljije.

Odpri se danes lepoti. Začuti jo. Predaj se ji. Dopusti si ranljivost, kajti le v teh vodah se rojeva lepota, tako kot kreacija in radost in ljubezen. Ranljivost nas vodi v samo jedro Biti. Ko si Eno v vsem in vse v Enem.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena