Dovolj

Ustavila sem se dobesedno na sredi stavka in začela tuhtati….
Veš tisto, ko ti nekdo postavi vprašanje ali pa samo pove nekaj in se v tebi odpre cel poligon stvari, ko se ti koščki v mozaiku začnejo povezovati v celoto, ob tem pa je vse vedno bolj jasno.

Ja, dovolj je….
Res je dovolj.

V resnici sem jaz dovolj.

Desetletja sem poganjala hrčkovo kolo na katerem je pisalo, da ni dovolj.
Da jaz nisem dovolj.
Pisala sem afirmacije.
Delala mentalno telovadbo, kjer sem si vsakič, ko se je v ospredje prikradla misel, da nisem dovolj prepričevala, da sem dovolj.

Bolj Sizifovo delo, priznam.

Ker sem se vedno znova uspela prepričati, da če bi imela, naredila, bila….. potem bi bilo vse drugače.

Vse se je začelo že zelo zgodaj.
Prezgodaj, da bi se zares spomnila kdaj sem začela učinkovito dvomiti vase.
In verjeti svetu okoli sebe.
Da enostivno nimam tistega x faktorja.

Meni nihče ni rekel, da bom zmogla.
Ali pa sem nekaj posebnega in imam potencial.
Bila sem bolj ali manj prepuščena sama sebi.

In sem plavala.
Saj veš tisto, ko komaj držiš glavo nad vodo.
Ko vsi okoli tebe pravijo, da zate se pa ni kaj bati, ker Ti se boš pa itak vedno znašla.

Ja, preživela sem vedno.
Za razcvet, hja no, za razcvet mi je pa vedno zmanjkalo sonca, hranil, vode ali česa drugega kar je bilo potrebno.
In okolica mi ni čisto nič pomagala, ker se je vedno, ko sem bila tik na tem, da se razcvetim našel nekdo, ki mi je dal jasno vedeti da v meni ni tistega, kar bi bilo potrebno, da bi se zares odprla.

Vmes so minevala desetletja.
Desetletja sporočil v duhu NI DOVOLJ.

Sporočil, da moraš biti večja, boljša, bolj uspešna, hitrejša.
Skratka nikoli dovolj.

In ko poganjaš to hrčkovo kolo pozabiš, da si enkrat splezala nanj in da se lahko tudi ustaviš.
Se spočiješ.
Vdihneš s polnimi pljuči.
In opazuješ.

Praznuješ vse, kar si ustvarila na poti.
Ker praznovanje, je nekaj, kar pozabiš.
KOt bi izgubila spomin, kaj to je.
Kaj je že to? Praznovanje!?

Tale avgust je poseben.
Poseben zato, ker me je ustavil.
Ko je začela deliti z menoj to, da je vse kar sem in kar imam, da delim že tukaj in naj neham hlastati po več in več, ker ni več, ker je vse že tukaj, sem jo slišala.

Bilo je kot bi govorila smo meni.
Vsi in vse je izginilo.
In slišala sem upočasnjeni posnetek tega, kar je govorila.

Ob tem pa so moje oči postajale vedno večje, ker sem dojela, kako se že leta ženem.
Za več in boljše.

V trenutku sem dojala da ne gre za to, da delaš več ali da si več.
To kjer si popolnoma zadošča.

Prisotnost tukaj kjer si v tem trenutku je ključna.

In to me je ustavilo na mestu.

Zanimiva je dinamika, ki se začne dogajati, ko ustaviš.
Čutiti je kot bi te celo življenje ujelo.

In verjetno tudi zaradi tega bezljamo.
Da te ne bi ujela bolečina, žalost, občutek praznine, strah. Vse tisto pred čimer bežiš.

Le da jaz nisem imela občutka, da bi pred čim bežala.
In vendar sem.
Pred lepimi stvarmi. Pred svojimi sanjami.
Bežala sem pred praznovanjem.

V tem, ko sem poskušala tistim okoli sebe, ki niso verjeli vame dokazati, da jaz verjamem vase, sem divjala naokrog v dokazovanju.

In res je hecen občutek, ko se ustaviš.
Ko ugotoviš, da mogoče ti pa res ni treba toliko delati.
In toliko pisati.
In toliko deliti.

Da tudi, če ne bom pisala vsak teden maila in se trudila, da ljudem pokažem kako super stvari lahko ponudim ne bo konec sveta.

In sem nehala.

In čutim, da je vse kar sem in kar imam že tukaj.
Kot bi cela jaz prispela v ta trenutek, tukaj in zdaj.
In časovnica je božanska.

Kajti začela se je faza vdiha.
Čutim jo.
Globoko v svojih celicah čutim, kako me hrani, neguje, polni.

Ja, čas je zdaj.
In čas je za moje sanje.
Če sem do zdaj živela sanje nekoga drugega, sem zdaj našla svoje. in bil je že čas.

V resnici jih nisem našla :)
Ujele so me, ko sem se ustavila.
Zdaj smo se spogledale in prepoznale.

Zato iz prve roke vem, da je vse že v tebi.
Ničesar ti ni treba iskati tam zunaj.
Hkrati pa se moraš potopiti vase.

Da jih prepoznaš.
Začutiš.

In potem potrebuješ orodja, veščine, da te sanje zaživiš.

Zato sem oblikovala spletno druženje Cenim Sebe, kjer sem skupaj zbrala orodja, prakse in predvsem moje izkušnje na tej poti nazaj k Sebi. Več najdeš v nadaljevanju :)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.