Nehaj čakati na dovoljenje, da živiš!

Veš koliko žensk srečam, ki v svojih štiridesetih pripovedujejo o tem, kako si želijo, da bi bilo njihovo življenje drugačno? Počasi spoznavajo, da čas polzi mimo, medtem ko še vedno čakajo in se pripravljajo, da bi živele svoje sanjsko življenje, ob tem pa pogosto sprašujejo mene ali svoje najbližje za dovoljenje, da živijo življenje, ki ga želijo živeti.

Če sem čisto surovo, brutalno odkrita, pri štiridesetih pogosto sploh ne veš več, kaj si želiš. Žalostno je, kako v letih prilagajanja in čakanja na dovoljenje pozabimo na to, kdo v resnici smo in kaj si čisto resnično želimo. To kar ostane, pa je žgoča jeza in bes ob spoznanju, da smo desetletja čakale na tisti “pravi” čas, ki nikoli ni prišel in tudi nikoli ne bo.

Zakaj?

Udomačevanje. Dejstvo je, da smo tako močno ujete v vzorce iz otroštva, da v večini primerov sploh ne vemo več, kaj si v resnici želimo. Povsem avtomatizirano živimo vzorce svojih prednikov; mame, očeta in njunega odnosa. Pozabile smo na svoje resnične potrebe, ki izhajajo iz našega stika s svojo Žensko Dušo, s svojim srčnim hrepenenjem. Da bi resnično lahko negovale sebe in kreirale v svojem življenju to, kar si srčno želimo, se moramo spogledati s tem, kar nam vedno znova postavlja ovire na naši poti. In vse to izvira iz naše notranjosti. Vse je že v tebi! Čisto vse.

Naučene smo, da si moramo zaslužiti, da moramo dokazati, da smo vredne svojih sanj. Da moramo upravičiti svojo vrednost. Dokazati, da smo vredne. In treba se je potruditi, treba je trdo delati. Odpovedovati se je potrebno svojim užitkom in ko si vzameš vse, dokažeš svojo lojalnost, da si dovolj dobra, da si vredna. Da imaš dovoljenje, odobravanje, potrditev. Vseskozi iščemo potrditev svoje vrednosti zunaj sebe.

Popolnoma izkrivljena logika, za katero ne vem, kje sem jo pobrala, vendar vem, kako globoko počiva v mojem genetskem zapisu.

V času, ko povsod varčujemo in si jemljemo, sploh ni nič čudnega, da živimo v pomanjkanju. Konec koncev, ga ustvarjamo same. Težava sodobne ženske je, da reže sama sebi, da se odreka sebi in svojim srčnim potrebam, svojim hrepenenjem iz potrebe po tem, da bi dobila potrditev lastne vrednosti zunaj sebe, da bi bila sprejeta in ljubljena. Sodobna ženska ima izjemno potrebo po ljubeči pozornosti, kajti običajno tega ni bila deležna v svoji mladosti. In ravno zaradi tega, ker iščemo pozornost pri ljudeh zunaj sebe, običajno pri avtoritetah, se trudimo ugajati enkrat partnerju, drugič v službi.

Pozabile smo, da ne potrebujemo dovoljenja, da živimo.

Resnica je, da nihče ne bo prišel s podpisanim dovoljenjem, da živiš življenje, kot ga želiš. Edina oseba, ki ti lahko da dovoljenje, da živiš svoje življenje, si ti sama. In namen življenja je, da ga živiš – na polno.

Podarjeno ti je življenje. Eno samo. Tvoje. Tvoja odgovornost je, kaj z njim narediš, kako ga živiš. In tvoja odgovornost je, če izbereš, da ga ne živiš na polno, temveč zgolj životariš. Če ti stvari v tvojem življenju niso všeč, če ti ni všeč tvoj partner, če sovražiš svojo službo, se vprašaj – kdo živi tvoje življenje, kdo izbira? TI!

Naučila si se, da skrivaš svoj resnični jaz, da se pomanjšaš, da se prilagodiš. Naučila si se, da druge sprašuješ za dovoljenje, da bi živela. Ni res, da ne veš kaj narediti, resnica je, da točno veš. Ko se vprašaš, kaj si želiš vedno dobiš odgovor v sebi, le slišati ga nočeš, ker te je preveč strah. Strah te je, kaj bo to zahtevalo od tebe, kaj treba spremeniti, pustiti za sabo. Strah te je, kako bo to spremenilo tvoje življenje.

Ni res, da ne veš. In vprašanje ni KAJ? To že veš. Vprašanje je KAKO?

Čas je za prebujenje. Čas je, da začneš živeti. Ker ti veš, kaj si želiš. Zato si povej resnico in nehaj spraševati za dovoljenje, da si to, kdo ti si. Nehaj spraševati za dovoljenje, da živiš življenje, kot ga želiš živeti.

Kajti v življenju imaš samo dve izbiri:

1. Lahko preživiš svoje življenj v strahu in v pritoževanju. Lahko se pritožuješ čez partnerja, ki te drži nazaj in ti ne pusti, da ti rasteš. Lahko se pritožuješ čez službo, kjer ne moreš živeti svojega polnega potenciala. Lahko se pritožuješ nad situacijo v državi in kako bi lahko nekaj naredila, če bi bila situacija drugačna, če bi imela več časa, denarja ali več energije. Lahko se še naprej pripravljaš na svoje “sanjsko” življenje in čakaš, da se bo pojavil nekdo z dovoljenjem zanj.

Ali pa…

2. Prevzameš odgovornost za svoje življenje in dejansko začneš živeti.

Izbira je tvoja!

Ker to, draga moja, je tvoje življenje. In morda je čas, da ga resnično začneš živeti, namesto, da pričakuješ, da ti bo dal dovoljenje tvoj astrolog (ko bodo zvezde poravnane na pravi način), tvoj mož (ko bo končno dojel, kaj ima in kdo ti si) ali tvoj šef (ko bo v tvojem projektu ugledal tvoj potencial in to, kar se skriva v tebi). Resnica je, da nihče ne more potrditi tvoje vrednosti.

Ti si ta Ženska, ki že ima v sebi to, kar želiš živeti. Najprej moraš ti biti ta Ženska, ki živi življenje kot si ga želi, kajti Vesolje ti vedno ponudi to, kar siješ iz sebe. Ti si moraš dati dovoljenje, da si to, kar si. Ti moraš verjeti vase, zaupati sebi. Ti moraš potrditi svojo lastno vrednost.

Arhetip Sofije je tisti ženski arhetip v vsaki ženski, ki je povezan s tem, da si daš dovoljenje, da si to kar si. Povezana je z lastno vrednostjo, s tem, da vidiš svoj potencial, svoje Darilo in da čutiš samozaupanje, da to deliš z ljudmi in s svetom. Ravno zaradi tega, ker si v tem delu sebe ločena od sebe in ne čutiš svoje lastne vrednosti se trudiš. Ker hočeš dokazati, da si vredna. In če si mnenja, da je prelahko, potem moraš nekaj zakomplicirati, da te slučajno kdo ne bi ožigosal, da si lena. Ti je to poznano?

Iz strahu, da sem nevredna, sem bila sama mojstrica v kompliciranju. Znala sem zamegliti svojo jasnost, ustvariti kaos v svojem življenju, dvomiti vase in znala sem se res zelo prestrašiti, vse samo zato, da ne bi sledila temu, kar mi je narekovala moja intuicija, ker enostavno nisem verjela, da sem vredna tega, kar sem si želela. Iskala sem potrditev zunaj sebe. Ko sem spoznala svojo Sofijo, sem dojela, da je moja ločenost od tega dela sebe ustvarjala nezaupanje in dvom vase. Ker nisem imela stika s svojo modrostjo sem iskala potrditev zunaj sebe. Spoznala sem tudi, kako pomembno je Sofija povezana s Kreacijo v mojem življenju. Dojela sem, kako sem sama sebe onemogočala in končno objela ta del v sebi.

Draga moja. Zbudi se.
Nihče drug ni odgovoren za tvoj talent, za tvoje Darilo, to je tvoja odgovornost.
Na tebi je, da prevzameš odgovornost za to, kdo Ti si in to deliš z ljudmi in svetom.
Si pripravljena?

Če čutiš, da v potrebuješ pomoč, vodstvo, usmeritev, ti lahko pomagam s svojimi izkušnjami. Prehodila sem to pot in poznam ovire na njej. To, kar ti lahko pokažem je, kako stopiš v stik s svojo Sofijo in najdeš svojo pot po svoji notranji čustveni pokrajini. Več najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena