Manifestacija vs. Kreacija

Ah, manifestacija.
Tako priljubljena tema in moja frustracija dolgo časa, ko sem pisala stvari in manifestirala stvari, ki se nekako niso uresničile.

In bolj ko ni šlo, bolj vztrajna sem bila – borka pač.
Z voljo, na silo.

Zadnje tri leta me je na sploh frustriralo to, da se stvari niso več odvijale tako, kot so se včasih.
Nekaj let nazaj sem povedala kaj bi in sem to dobila, v zadnjih letih pa sem ugotavljala, da stvar enostavno ne deluje več, kot je prej. Kaj se je spremenilo?

Počasi so kapljala navodila in sporočila o spremembi, ki se dogaja znotraj nas in kako se stvari na planetu spreminjajo. Od leta 2009 so me potrpežljivo pripravljali na to čemur smo priča danes.
Vendar je 2012 tisti portal, kjer se ta premik v pogledu na svet in stvari kaže v najširših razsežnostih do zdaj.

Ljudje namreč dobesedno ostajajo brez vsega, kajti v procesu preobrazbe izgubiš vse, tudi podobo samega sebe (svoje identitete, svojo persono), da bi se lahko ponovno rodila.

Najlepša prispodoba je metamorfoza metulja, h kateri se vedno znova vračam, ker tako lepo razloži kaj se nam trenutno dogaja.

Ko se gosenica zabubi ne pričakuje, da se bo morala popolnoma utekočiniti, se razpustiti v kozmično juho iz katere bodo izvorne celice sprožile razvoj metulja. In vendar se nam dogaja ista stvar.
V procesu utekočinjanja smo, ko razpadajo vse strukture, ki se jih oklepamo, da bi se lahko rodili novi.

In v tem procesu se vse, kar poznamo, preobraža z nami.
Naš pogled od zunaj navznoter se spreminja in manifestacija je pogled od zunaj navznoter, kajti v procesu si najprej ogledaš kaj bi v zunanjem svetu imela, kdo bi bila glede na zglede v zunanjem svetu in tukaj smo ustvarili celo industrijo, ki je zgled za pogled od zunaj navznoter – slavne ljudi, po katerih se zgledujemo, se tako oblačimo, oni narekujejo trende, kaj moraš imeti, da si  “in”.

V tej paradigmi se ljudje ukvarjajo s tem kako bi spremenili sebe, kako bi bili drugačni, kaj bi spremenili v življenju, svojem izgledu, garderobi.

Ustvarili smo še eno industrijo, ki se je ukvarjala s tem, kako biti drugačen, se spremeniti – novodobno gibanje ali New Age, ki je nudil mnoge postopke, terapije, obliže, afirmacije, zamenjave, kjer smo poskušali biti taki kot nekdo drug, bolj suhi, bolj lepi, bolj bogati, bolj pomembni, bolj učeni, … Naštej svoje želje.
Želje, ko naštevaš stvari so vse usmerjene na nekaj zunaj tebe, kar poskušaš spraviti vase, v svoj svet, po zakonu privlačnosti pritegniti do sebe.

Vendar je ta paradigma že v osnovi obsojena na propad, sploh v tej novi energiji, ki je prisotna na Zemlji, kjer je nujno spremeniti pogled od znotraj navzven.

Ne gre več za to kaj jaz imam, kaj bi imela, kaj bi dosegla, kaj so moji cilji, kar je vse usmerjanje v zunaji svet, gre za premik v to KDO JAZ SEM?

Kdo jaz sem je najbolj pomembno vprašanje danes.

In ko boš naštela vse svoje vloge, ki jih igraš, titule in arhetipe, ki so del tvoje zgodbe, si šele na začetku.
Si na prvi stopnici od mnogih, ki vodijo vase.

Kajti, ko odstraniš vse kar si v smislu svojih dosežkov in startusnih simbolov, vlog kot so mati, oče, partner, otrok, spola, vsega s čimer se identificiraš, kaj ostane?
Kdo si TI?

No, čas je, da preklopimo v novo prestavo kreacije namesto manifestacije.
Začni kreirati nepredstavljivo.

Kako? Tako da si to kar si.

In če sploh želiš začeti kreirati je prvi korak, da veš kdo si in drugi, da veš zakaj si tukaj.
Kaj je tvoja življenjska misija in kaj je tvoje sporočilo, zaradi katerega si se rodila?
Kaj je tisto zaradi česar si tukaj, da to predaš ljudem in deliš s svetom.

In vloga vsakega posameznika je nič manjša od veličastnosti biti.
Da si to kar si – božanska.
Kajti to si.
Pika.

In ko poslušam o tej famozni Zlati dobi in Novi Zemlji me zabava to, da ljudje še vedno mislijo, da je to neka destinacija, nekam, kamor se bomo premaknili, nekaj, kar se nam bo kar zgodilo.
Puf! Magija.

In vendar danes vem tako trdno, kot tule sedim, da Zlato dobo ustvarijamo mi, iz sebe navzven.
Vsak posameznik jo ustvarja, jo kreira zase, za ljudi in za svet.
To je naše služenje.
In ko je Yeshua rekel, da so nebesa v nas, da je vse v nas je govoril točno o tem.
Zlata doba je kdo ti si in ne kam greš.
Ni destinacija, je stanje BITI.

Kaj potrebuješ?
Samo VERO vase.
Ne to da verjameš (3. čakra) ali zaupaš (5. čakra), gre za neomajno vero, da to že je v tebi, da že obstaja, samo naravnaš se na to in pride v tvoje življenje. Druga beseda za vero je namera, ena in ista sila.

Kreacija je stvar frekvence na kateri si, kdo si, kaj siješ iz sebe.
Kajti to kdo ti si, je to kaj imaš in kaj delaš.

In ja, vsi se učimo, smo v procesu mojtrenja.

Smo v času preobrazbe, globalne preobrazbe, ko je nujno, da varnost generira znotraj sebe in ko udobje ni več prioriteteta, kajti ko si v procesu kreacije je neudobno in to neudobje te vodi skozi rast in razvoj.
In neudobje je nekaj, kar je v domeni neznanega normalno, kajti nenehno presegaš do zdaj znano, nenehno rasteš in rast je vse prej kot udobna.

In da se razumemo, potovala sem čez vse, bila tam, videla in doživela.
Na začetku svoje poti sem bila prepričana, da nas bodo rešili vesoljci, in danes se mi zdi to tako kot risanka, smešno. Ampak v tistih časih 20 let nazaj sem v to resnično verjela, da nas bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli. In potem sem dojela, da noben ne pride po nas, da smo mi tisti, ki jih čakamo.

Še danes se spomnim kako zaprepadena sem bila po klicu prijateljice, ko sem dojela to resnico 1997, ravno v času, ko sem zanosila. Ja otroci te res prizemljijo.
In potem sem šla čez vse stopnje, terapijo, spreminjanje sebe, manifestacijo, dokler nisem dojela, da je vse to samo metanje peska v oči. In tako prebujenje se mi je zgodilo večkrat v mojih letih duhovnega razvoja, tam od leta 1991, ko sem začela.

Najprej sem iskala samo sebe, pa sem nato ugotovila, da ni poanta v tem da se iščeš, ker itak si že tukaj.
Potem sem se začela intenzivno spreminjati, ker nisem bila zadovoljna s tem, kar sem opazovala.
In na koncu sem dojela, da se moram objeti, cela z vsem, kar je v meni in samo Biti to kar sem.

In izkušenj na poti je obilo, tudi vzponov in padcev in razpadov tudi.
You name it. Moje življenje je pisano in obilno v vseh pogledih. Le da v zadnjem času v vsej tej pisanosti in raznolikosti vedno bolj uživam ne glede ne zunanje okoliščine. In te so včasih krute. Pa o tem kdaj drugič.

Bodi v cvetju!
Razcvetaj se in postani kar si. Bodi kar si – Božanska!

Namarie
Taja Albolena