Maš ti to…
Pozvonilo je pri vhodnih vratih in moj dragi je šel odpreti.
“A lohk cukr,” sem zaslišala iz predsobe.
Sem mislila, da se kdo heca.
Pa je dekle pojasnilo, da res potrebuje sladkor.
Če imamo.
Mamo mi to.
“Belega ali rjavega,” vprašam.
“Vseeno,” odgovori nazaj.
Oki, si misim. Ker belega nimamo.
Ji dam pol kile.
In ona se zahvali.
Zapre vrata in se spogledava.
Kaj takega!?
V teh časih.
Jaz sem še iz unih časov, ko ni bilo nič nenavadnega, če si šel k sosedu po kavo, mleko ali cuker.
Ali če je kakr sosed uletel k tebi. Ker mu je zmanjkalo.
Danes pa, če stvari nimaš doma, na zalogi, pač skočiš v trgovino.
Itak jo imaš za vogalom.
In če ni odprta, si rečeš: “Bom pa drugič.”
Meni tudi na kraj pameti ne pade, da bi šla k sosedi.
Me ne bi bila vesela.
Kakšno uro kasneje pozvoni.
Tokrat grem odpirati jaz.
Dekle stoji tam s prijateljico in z mafini na krožniku.
“Za vas, ker ste posodili sladkor.”
Se obrneta in odšibata.
Jaz pa stojim tam s krožnikom v rokah in se čudim.
VAU. Všeč mi je.
Všeč mi je, da pečejo sladice same.
Všeč mi je, da prosijo za pomoč.
Všeč mi je, da smo dobili mafine.
Dobri so bili.
Sladki.
Skupnost.
To si želim za vse nas.
Skupnost v kateri lahko prosiš za pomoč.
Skupnost v kateri veš, da imaš podporo.
Skupnost, ki navija zate.
Skupnost v kateri smo vsi v razcvetu.
Ena tistih stvari, ki me vedno znova poboža in osupne hkrati je prepoznava, kako dragocena je skupnost.
Dolgo časa sem mislila, da zmorem sama.
Da ne potrebujem podpore, prostora, v katerem se čutim ugledana in uslišana.
Prostora v katerem se čutim dovolj varna, da sebe delim z drugimi.
Potem sem našla svojo jato.
In tedenska srečanja, ki me spomnijo na to, da negujem sebe, da se spomnim vedno znova na svoje potrebe in skupne prakse me nahranijo.
Vedno znova vidim, da potrebujem to.
Ta opomnik, da je z mano čisto vse OK.
Tudi ko stvari razpadajo, se pokvarijo, da nisem jaz kriva.
Tudi, ko so ljudje okoli mene bolni, da ni na meni, da rešujem.
Tudi, ko imamo preplavljenost z obveznostmi in kaos v domačem okolju, da sem OK.
Da mi ni treba biti popolna.
Da nihče ne zmore vsega.
In da vedno delam toliko kot lahko, tam kjer sem.
Potrebujem redne opomnike.
Tudi takrat, ko imam toliko vsega, da ne zmorem biti zraven.
Vendar vem, da so tam, tudi zame.
Da držijo prostor, tudi zame.
Da sem del kroga, tudi ko me ni fizično zraven.
Pač poslušam kasneje. Včasih pa tudi po več tednov ne. In je ok.
Sem že parkrat tuhtala, da bi se odjavila. Da ne bi več sodelovala.
To me prime še posebej takrat, ko po tri ali več tednov ne zmorem ujeti klica v živo, potem pa ne uspem poslušati za nazaj.
Pa vedno znova ugotovim, da potrebujem to jato.
Da potrebujem opomnike. Da potrebujem to, da stvari slišim vedno znova in znova.
Nekaj subtilnega, tako zelo dragocenega je v tem, da smo skupaj.
In da veš, da smo tam druga za drugo, druga ob drugi in druga z drugo.
Brez navijanja, brez glasne vzpodbude in motiviranja v smislu… JA ti to zmoreš, pojdi za tem, gremo, gremo.
Tiha prisotnost.
Ko samo SI.
Obstajaš.
Dihaš.
Kimaš.
Se smehljaš v prepoznavi tega, kar je podeljeno v krogu.
Dragoceno je, da se imamo.
Podpora. Povezanost. Skupnost.
Varnostna mreža, ki te ujame, ko padeš.
Jata s katero letiš hitreje in dlje.
Sveto mesto, kjer objameš sebe, se potopiš v globine svoje ženske duše, utelesiš svojo moč in zasiješ kot TI.
To v kar globoko verjamem je, da ženske potrebujemo podporo, potrebujemo sestre, ki nas držijo, ko plujemo po razburkanih oceanih svojega čustvenega sveta.
Iz izkušenj vem, kako to, da se srečamo in se povežemo druga z drugo, obogati čisto vsako, ki je del tega kroga, te posode, ki jo ustvarjamo skupaj.
Kajti povezanost je za žensko temelj in namen življenja.
Zato te vabim v skupnost Dragocena.
Gre za skupnost, zaprto skupino, kjer bom s teboj delila svoje znanje in predvsem izkušnje s svoje poti.
To je podpora, ki ti bo na voljo kolikor dolgo jo boš potrebovala; 90 dni, 90 tednov ali za vedno. Izbira je tvoja.
V resnici gre za sestrstvo Varuhinj Ljubezni. Za skupnost v kateri odkriješ svojo Dragocenost, utelesiš svojo žensko moč in zaživiš svoj polni potencial Duše. Pridruži se nam. Več najdeš na povezavi http://divine.si/program/dragocena.html
Taja Albolena
Vodnica v razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si
PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.