Močna, sijoča in ranljiva, hkrati…

Ja, to je misterij, s katerim se ukvarjajo številne ženske.
Na prvo žogo je videti nemogoče.

Vendar to velja le, če na moč gledaš skozi oči sodobne družbe, ki v slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko prebere, da je moč:
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov
2. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije
3. kar omogoča komu določeno dejavnost
4. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo
5. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri
Skratka povezujemo jo z delovanjem, produktivnostjo, aktivnostjo, rezultati in z voljo.

Ženska moč se skriva v njeni ranljivosti. Ena najbolj privlačnih stvari na ženski, po mnenju moških, je avtentičnost. Moški ji pravijo tudi, da je ženska naravna, da je to, kar je.
Brez skrivanja, brez prikrivanja in brez, da poskuša biti to, kar ni.

Vendar še vedno raje skrijemo sebe in se trudimo biti to, kar nikoli ne bomo … moški.

Namesto, da bi odkrile in izkoristile svoje danosti, svoje talente, se vedno znova poskušamo preoblikovati v nekaj, kar nismo. In za to plačujemo sila visoko ceno.
Vse nas počaka in na plano pride, če ne prej, ko hormonski koktajl na prehodu v menopavzo razkrije naše sanje najstnice, neuresničene, nedoživete avanture. Ob vsem tem se prebudijo tudi vse zamere, vsa jeza, bes, bolečina zanikanosti svoje ženske narave, kar žensko požene v neusmiljen vrtiljak občutkov krivde, pasivne agresije in bojevanja same s seboj.

Sodobno žensko je strah, da bi bila vidna…

Ker če si bo dovolila, da je vidna, bodo drugi morda videli to, česar noče pokazati.
In tako smo ujete v začarani krog skrivanja, ugajanja in prilagajanja.

“Taja, kaj naj naredim?” je jokala v telefon prijateljica, ki me je poklicala potem, ko je ugotovila, da ima njen mož mlajšo ljubico. Po krajšem molku se je iz nje vsul plaz gneva, ki ga je v sebi zadrževala desetletja. Jeza na moške, zamera možu, bes nase, na tone žalosti in tisto, kar je še posebej bodlo v oči je bilo srce parajoče spoznanje, da ne ve kdo je in kaj hoče.

“Sploh ne vem, kaj naj sama s seboj. Ne vem kaj bi rada. Vse, kr sem mislila, da je v mojem življenju pomembno, je zdaj tako nepomembno, da ti sploh ne morem povedati. Brez veze je.”

Kocine so se mi postavile pokonci, ko sem v njeni zgodbi podoživljala svojo. Zmedenost in obupno praznino ob spoznanju, da si leta živela za nekoga drugega, ki je živel zase.

Ja, to s čimer sem se morala v trenutkih lastnega razpada soočiti, je bilo dejstvo, da sem nevidna sama zase. Da ne vidim svoje dragocenosti in tega kdo v resnici sem.

To, da ugledaš sebe je največje darilo, ki si ga lahko podariš.

In ko sem to vsaj pribljižno začela razkrivati, sem dojela, kako naučene smo ženske, da se skrijemo. Skrivamo se za velikimi vzorci, močnimi barvami, prevelikimi oblačili ali ektremnimi detajli. Tista najbolj vsestransko sprejeta in priljubljena za skrivanje pa je brez dvoma minimalistična črna. Ženske smo umetnice v tem, da umetelno uporabljamo oblačila, nakit, frizuro, make-up zato, da se skrijemo. Leta smo porabile v ustvarjanju podobe, ki jo vsako jutro nadanemo nase in porabljamo ogromno energije, da ta zunanja podoba “štima”.

Ljudje te lahko pogledajo, vendar te v resnici sploh ne vidijo.

Lahko pohvalijo lep nakit ali dobro obleko, vendar se ljudje po tem, ko zapustiš prostor spomnijo le tega, kaj si nosila in ne vidijo Tebe. Če se make-up, frizura, oblačila ali dodatki pokažejo pred teboj, Ti izgineš.
Nevidna si.
Ne pustiš sledi, ki jo želiš pustiti. In to je boleče.

Ena velikih želja ženske je v tem, da bi svet pustila kot boljše mesto. Želimo si narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Vendar tega ne moreš narediti, če se skrivaš.

Biti vidna pomeni, da se pokažeš s sijočimi in zloščenimi vsemi svojimi ploskvami svojega Dragulja. S tem, da si vidna, pride odgovornost. Prevzeti je potrebno odgovornost za življenje, ki ga ustvarjaš, za žensko, ki Ti postajaš.
Sprejeti moraš svojo vlogo vodje. In s tem pride tudi večji vpliv, ki ga imaš na druge.

Oblačila so tvoja druga koža, ki naj bi poudarila tvoje izžarevanje in ne pritegnila pozornost nase. Ti moraš poznati svojo izvorno esenco in svetlobo svoje izvorne esence, ki sije iz tebe v svet. To je edini način, da veš, kako jo poudariti in ji pomagati, da se izrazi na avtentičen, naraven način.

Ženska sije, o tem ni dvoma.
Vprašanje je le, ali si dovoliš, da si vidna ali ta sij raje skriješ?
In to je tvoja izbira vsak dan.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da je biti vidna in sijoča eden največjih izzivov s katerim si soočena..In ko odkriješ svojo edinstveno kvaliteto svetlobe, ki jo iz sebe izžarevaš v svet, spoznaš tudi, kako jo lahko poudariš in ji pomagaš, da se izrazi.Več bom s teboj podelila v spletnem programu Osebni podpis Lepote. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<