Pasti v odnosu

Vsak razpad odnosa je boleč, to drži kot pribito. Vendar se pogosto ne zavedamo, da je cena, ki jo plačujemo, če se oklepamo odnosov, ki so nefunkcionalni, boleči in nas pogosto držijo v Status Quo položaju, precej višja in nas stane zdravja, sreče, občutka vrednosti, izpolnjenosti in harmonije.

Pogosto se v odnosu z nekom, ki nam je “tako” blizu odprejo stare rane, bolečine in šibkosti. In na to v začetku sploh ne računamo, ker tako verjamemo v mit o romantični ljubezni, kjer najdemo svojo dušo dvojčico in z njo srečni odjahamo v sončni zahod, da ne razmišljamo o tem, da partnerstvo zahteva negovanje. Žal je vsakodnevna realnost številnih partnerstev taka, da zaradi prepričanja, da odnos temelji na paradigmi “in živela sta srečno do konca svojih dni”, brez da bi karkoli vlagala v odnos, mnoga partnerstva razpadejo. Mnoge ženske mi povedo, da jih je razpad partnerstva pustil z odprtimi ranami izdaje, prevare, zlorabe, ločenosti, pozabljenosti, kar predstavlja naše glavne ranjenosti, ki jih odpremo ravno s tem, ko se odpremo ljubezni.

Dejstvo je, da je partnerstvo posoda, ki drži oba, ki sta v odnosu – par. Vsak vanjo prinaša tako svoje darove in talente, kot tudi izzive in ranjenosti, bolečine in nepredelane stvari iz prejšnjih partnerstev, da ne govorim o pričakovanjih, ki jih s sabo prinašamo še iz otroštva, da nam bo partner dal to, česar nam starši niso uspeli ali mogli dati. Precej velika pričakovanja gojimo od partnerja na drugi strani, pravzaprav pogosto pričakujemo, da nas bo rešil. Iz tega izhaja neizogibno dejstvo, da pogosto vztrajamo v situacijah, ki so pravzaprav sila nezdrave in vplivajo v veliki meri predvsem na naš odnos do sebe. Pozabili smo na dejstvo, da je izpolnjujoče partnerstvo mogoče šele in samo takrat, ko smo v izpolnjujočem, ljubečem in harmoničnem odnosu s seboj.

Po 15 letih v partnerstvu sem se znašla na robu prepada z vprašanjem ali naj nadaljujem s plašnicami, zaprtih oči v upanju na najboljše ali partnerstvo prevetriti in ga postaviti na nove temelje? Skozi splet okoliščin so v ospredje prihajali vsi moji strahovi, ranjenosti, bolečina in veeeeliko jeze. Dojela sem, da ima moj odnos kar nekaj simptomov neharmoničnih odnosov, ki sem jih zasledila, ko sem strica Googla spraševala kako naprej. Morala sem se soočiti z dejstvom, da sem v zadnjih nekaj letih krmilo odnosa prevzela v svoje roke in da sem se znašla na točki, ko enostavno nisem več zmogla vsega sama. Enostavno nisem bila več pripravljena na prilagajanja in odrekanja na svoji strani.

Neko jutro sem se zbudila z zavedanjem, da sem bolj moška od moškega samega in da mojemu moškemu verjetno ni ravno žur biti v postelji še z enim moškim. Sila boleče spoznanje in trdo prebujenje. Posledica tega spoznanja je bilo nekaj, kar močno odsvetujem vsem tistim, s katerimi delam, vendar sama pred leti tega nisem znala – spustila sem vse iz rok in se zavezala temu, da ne bom več zagrabila nazaj. In tako sem nekaj mesecev opazovala, kako je najin odnos drvel v prepad in to zelo hitro. Jaz nisem več zagrabila, moj partner pa je čakal name. Ko se je odnos raztreščil ob vznožju hriba je bilo pobirati koščke izjemno boleče in počutila sem se daleč najbolj neumna in nesposobna blondinka, kar jih je svet videl (danes nisem več blond, leta rasti in razcveta v partnerstvu so spremenila tudi barvo mojih las).

Ko je v odnosu eden tisti, ki vodi igro, gre pogosto za igro žrtve in rešitelja. V svoji igri sem mislila, da rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja in zato zelo intimno poznam tovrstne igrice, kjer mislimo, da držimo Boga za jajca, pa se v praksi izkaže, da smo močno ujeti v arhetipu žrtve. V takem odnosu pogosto svojo moč predajamo osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da nas vodi kakor ve in zna. Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želeli, če smo na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če smo v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutimo šibke, nemočne, ujete v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Intimno partnerstvo je nekaj, kar me navdihuje odkar sva temelje najinemu, skupaj z mojim možem postavila kmalu po popolnem zlomu na moji strani, pred 6 leti, ko sem resno tehtala možnosti, da zapustim to skupno posodo, ki sva jo ustvarjala 15 let (ja res je, ostala sva skupaj in letos praznovala 21 obletnico). Moč partnerstva vedno temelji na moči obeh, ki sta del te posode. V tem je bistvo soustvarjanja, kjer dve celoti soustvarjata posodo, ki drži oba.

Če te zanima več o tem, kako soustvarjati partnerstvo se prijavi na 10 dnevno Popotovanje v 10 velikih pasti partnerstva, kjer bom skozi naslednjih 10 dni, začnemo 28.9.2015, ponudila enkratno priložnost za vpogled v tvoj partnerski odnos in možne pasti, ki uničujejo partnerstvo. Na voljo je BREZPLAČNO. Prijaviš se tukaj …

Vsak dan boš prejela mail z vpogledom v eno od desetih pasti partnerstva, skupaj s prakso, ki ti bo pomagala osvetliti, kje se trenutno nahajaš v svojem odnosu in kaj lahko narediš, da ozavestiš in pozdraviš izziv.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena