Popolnost samo je!
Živimo v svetu, kjer je želja po popolnosti prisotna na čisto vsakem koraku. Pogosto ljudje želijo biti popolni in temu posvetijo toliko svoje energije, da le redko končajo stvari, ki so jih začeli, ker nikoli ni dovolj dobro. Zveni znano? Tudi sama sem bila perfekcionistka, dokler nisem ugotovila, da me težnja k popolnosit pravzaprav obremenjuje in mi jemlje zadovoljstvo ob tem, ko sem uspela stvari dokončati, ker preprosto nikoli niso bile dovolj dobre.
Nesporno dejstvo je, da smo že popolni in da nam ni treba čisto nič narediti, da bi bili bolj popolni, kot si velika večina prizadeva. Popolnost je stanje duha in ne nekaj, kar lahko dosežemo skozi delovanje, s tem ko nekaj delamo prav.
Ko začnemo delovati v želji, da bi postali popolni, kar pomeni, da v tem trenutku pravzaprav verjamemo, da še nismo popolni in moramo to šele doseči, vstopimo v cikel perfekcionizma, kjer nikoli nič ni dovolj dobro in bi lahko bilo v očeh tistega, ki si za to prizadeva vedno še boljše. Seveda nas k temu vodi družba v kateri živimo, udomačevanje pa se začne že zelo zgodaj … v našem otroštvu. Sploh ženske imamo težavo s tem, da želimo ustrezati in da bi ustregle hočemo biti popolne. V družbi, ki idealizira retuširane slike manekenk, ki nas gledajo s plakatov, televizijskih zaslonov in revij, je težko ohraniti stik s svojo avtentičnostjo in biti kar si, se vedno znova spomniti na to, da si že popoln, ker te vedno znova vabi tvoja notranja navada, da kritiziraš sebe, se pomanjšuješ in se primerjaš z drugimi.
Nedvomno je mnogo prednosti, če smo zavestni, natančni in želimo narediti stvari kar najbolje, vendar je meja med perfekcionizmom in odličnostjo zelo tanka. Ključ je v razumevanju, da je odličnost povezana z uživanjem v tem, kar počneš, v dobrih občutkih, ki te spremljajo, ko nekaj narediš ali se nekaj naučiš in v samozavesti, ki se ob tem izraža.
Perfekcionizem ali želja po doseganju popolnosti pa vodi v nezadovoljstvo. Perfekcionizem je povezan s kritiko, z iskanjem napak, ki jih vedno najdeš, ne glede na to, kako dobro si stvari naredil. Ko sem se zavedla tega, kako močno je bil perfekcionizem del mojega življenja, kako sem bila udomačena v ustrezanje in v ugajanje drugim, sem se zgrozila. Ozaveščanje tega dela mene me je pripeljalo v soočenje s svojim notranjim otrokom, ki se je zato, da bi bil ljubljen in sprejet naučil, kako ustrezati drugim in dobiti pohvalo iz zunanjega sveta. To je del življenja vseh nas, pri enih v večji, pri drugih v manjši obliki. In iz otroštva se tovrstno iskanje pohvale in pozornosti prenaša tudi v odraslo dobo.
Notranje popotovanje me je vodilo skozi zavedanje, da imamo v sebi dva aspekta svojega notranjega otroka, eden od njiju je povezan s preživetvenimi mehanizmi, ki so delovali pri očetu in ranjenostmi, ki smo jih prejeli po tej strani, medtem, ko je drugi aspekt povezan z načini, ki smo jih uporabljali pri materi. In nikoli si ne bi mislila, da imam toliko ranjenosti v sebi, niti v sanjah. Še posebej po tem, ko sem toliko let intenzivno delala na sebi in iskala napake v sebi in poskušala biti popolna. Soočanje s seboj in s svojimi notranjimi nagnjenji je imelo za posledico, da sem na popolnost kar pozabila. Ko sem pozdravila svojega otroka, so moja pričakovanja, da bom pozornost dobila iz zunanjega sveta kar izpuhtela.
Iz mojega notranjega popotovanja vase se je rodila paradigma Postani najsrečnejša Ženska na svetu, kajti začutila sem željo, da delim z ženskami kako uživati v življenju namesto trpinčiti sebe v ustrežljivosti in ugajanju drugim. Ženske imamo s tem resnično težave, saj pogosto interpretiramo napake v našem življenju kot neodpustljive in katastrofalne, kar nas stane radosti in užitka.
Ali želite za vsako ceno vsem ustreči soljudem?
Vas skrbi, kaj si drugi mislijo o vas, ter poskušate vsak trenutek svojega življenja pokazati le najboljšo plat sebe? Hočete, da je vse, kar naredite, popolno? To nedvomno kaže na težnjo k doseganju popolnosti. Seveda ni čisto nič narobe, če stremite k srečnemu, aktivnemu in produktivnemu življenju, vendar je med težnjo po doseganju kvalitete pri svojem delu ter težnjo po popolnosti velikanska razlika.
Perfekcionizem je v resnici zelo obremenjujoča lastnost, ki nam veliko bolj škodi kot koristi. Običajno nas vodi v nezadovoljstvo s samim seboj, kar se je nedvomno odslikava tudi v naši okolici. Perfekcionizem je nerealen, škodljiv za našo samopodobo in iracionalen, saj popolnosti ni mogoče doseči. Težnja po popolnosti je pravzaprav nekaj precej nepopolnega! Poleg te težnje pa perfekcioniste pogosto pesti tudi problem odlašanja. Kajti težko se je lotiti nečesa, kar mora biti popolno in to nam še dodatno otežuje življenje. Glavna značilnost perfekcionizma je torej postavljanje visokih standardov. Perfekcionizem je povezan z doseganjem ciljev in s pričakovanjem točno določenih rezultatov, kar je v hitro spreminjajočem se svetu, ki nas vodi v neznano praktično nemogoče doseči.
Medtem, ko je odličnost kvaliteta, ki nas vodi k uspehom skozi številne vzpone in padce, ko je potrebno vztrajati na svoji poti kljub številnim oviram in zaupati temu, čemur si zavezan. Potrebno je slediti sinhronostim, namigom, ki prihajajo in včasih je videti kot da popolnoma spremeniš smer v svojem življenju, vendar te ravno ta sprememba poti vodi točno tja, kamor si namenjen. Težnja k odličnosti vodi zmagam in uspehom v življenju. Vendar na svoji poti uživaš in si ji predan z vsem srcem, brez preračunljivosti in pričakovanj, da bi se morale stvari izpeljati na točno določen način. Vsak športnik ve povedati, da te težnja k popolnosti hitro uniči, saj z ničemer nisi zadovoljen in tako vse kar počneš postane mučno. Medtem, ko je težnja k odličnosti tista, ki te vsako jutro spravi na trening kljub temu, da veš kaj te čaka, ki te vodi da vztrajaš na svoji poti tudi takrat, ko te vsi kritizirajo in nihče ne verjame vate.
Vsi uspešni ljudje imajo močno težnjo k odličnosti, vendar ne k popolnosti. Vedo namreč, da te perfekcionizem hitro vodi v depresivnost. Vzrok za pojav depresivnosti pri perfekcionistih pa je ponavadi ta, da si perfekcionist postavlja zelo visoke osebne standarde, ki jih nato zelo težko oziroma nemogoče zadovolji, kar v posamezniku povzroča nenehna občutja skrbi in obupa. In če lahko govorimo o epidemiji širokih razsežnosti v sodobnem svetu je težnja k popolnosti nedvomno ena od njih. Opazujem številne mlade ljudi, ki imajo močno potrebo po popolnosti, ki je posledica tega, da želijo biti sprejeti, želijo si odobravanja in sprejetosti s strani pomembnih drugih. Izkazalo se je, da je za vsemi oblikami depresivnosti, samomorilnosti, anksioznosti, obupa, vdanosti v usodo in drugimi negativnimi psihološkimi težnjami vedno perfekcionizem. Dokazano je, da v vsakem primeru perfekcionizem privede do stresa, stalnega psihičnega pritiska in zmanjšane kakovosti življenja.
Perfekcionizem lahko najlažje opredelimo kot prepričanje, da moramo doseči popolnost za vsako ceno. In pogosto je cena perfekcionizma visoka, kajti stane nas radosti, zadovoljstva in občutka izpolnjenosti. Mnogo perfekcionistov je v resnici večino časa nesrečnih, saj ne glede na opravljeno nalogo verjamejo, da je niso naredili najboljše. In ravno zaradi tega so perfekcionisti pogosto nasprotje tega, kar si želijo biti – so neorganizirani, stvari nimajo pod kontrolo in s pomembnimi nalogami odlašajo, ker se pretirano ukvarjajo z manjšimi, manj pomembnimi stvarmi, ki morajo biti opravljene popolno. Neuspehi, ki jih zaznavajo, ker niso dosegli želene popolnosti, se pogosto kažejo v občutkih frustracije in nizkemu samospoštovanju. Posledično perfekcionisti skačejo iz ene naloge na drugo, upajoč na to, da bodo dosegli želen učinek, vendar nikoli ne dosežejo zadovoljstva in miru.
Pomembno je, da se vedno znova spomnite, da je trajen uspeh in notranje zadovoljstvo posledica zavedanja, da je vse že v vas. In da je veščina tega, kako se znate soočati s tem, ko gredo stvari narobe veliko bolj ključna za vaše življenje, kot to kako popolno so vam stvari uspele. Izberite raje užitek, radost, zadovoljstvo in ljubezen do sebe ter opustite svojo nagnjenost k perfekcionizmu. Vedite, da je vse stvar izbire!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Članek je v celoti objavljen v mesečniku Namarie, ki jo lahko naročite na spletni povezavi na strani www.divine.si