Najin zadnji sprehod…
Bila sva na najinem zadnjem sprehodu po mestu.
Toliko najinih zmenkov sva prehodila čez mesto, ker moj Dragi rad hodi medtem, ko se pogovarjava.
Delala sva kroge skozi staro mestno jedro in po Wolfovi, pa na obvezen sladoled pri Zvezdi čez poletje.
Pobožala sem drevesa v Zvezda parku.
In občudovala barve zahoda tam nekje za Tivolijem.
V sredo sva šla na zadnjega.
Ker sem rekla, da ne bom nosila maske zunaj.
Halo!? Kdo je tukaj nor!?
Dihala sem svež zrak s polnimi pljuči in se zahvaljevala devi Ljubljane za vse trenutke in vse opomnike, ki mi jih je tolikokrat položila na pot.
Toliko lepote sem odkrila, ko me je ustavila na mestu in usmerila moj pogled v točno določeno smer.
Toliko lepih stvari je nahranilo in napolnilo mojo dušo na vseh teh sprehodih.
»Izpraznili bodo ulice,« mi je rekla prijateljica.
In ko sem zrla po ulici, sem čutila mešanico žalosti in nostalgije.
Počutila sem se, kot bi se poslavljala od enega dela svojega življenja.
Kdo bi vedel za koliko časa.
Šla sva do Dvora na kos pice in posedela zunaj za mizo na kateri je svetila majhna lučka.
Ogenj ima tako čarobno moč, da razsvetli prostor okoli sebe, ne glede na to, kako majhna je svečka.
Gledela sem jo, kako je žarela v kozarčku in to me je spomnilo na Sofijo.
Na to, kako vedno znova pravi, da je pomembno nalagati na ogenj.
Da je pomembno, da polena ljubezni nalagaš na notranji ogenj Doma, domačnosti, povezanosti, da gori.
Spet sem se spomnila na to, kako so opomniki povsod okoli nas.
Vedno imaš na voljo ljubezen. Ker je v tebi.
Le da je na tebi, da se na to spomniš in to aktiviraš v sebi.
Šla sva čez Tromostovje in po ulicah čez staro mestno jedro.
Mimo mestne hiše in mimo čokoladnice.
Kjer sem se ustavila kot vkopana.
Čokolado bi, sem si rekla.
In šla noter po tisto temno, žlahtno, ki poboža brbončice in prebudi anandamid v moji notranjosti.
Drobni užitki življenja.
Povsod so.
Le upočasniti moraš, da jih sploh opaziš.
In v stiku s seboj moraš biti.
Povezana namesto prestrašena.
Šla sva na najin zadnji sprehod vse do Špice, kjer voda teče že eone.
Odnaša toksine.
Raztaplja žalost.
Tam sem bila, ko sem žalovala za svojo babico.
Tam sem praznovala rojstvo njene hčerke s prijateljico.
Se dobila z drugo prijateljico in načrtovala nove projekte.
Tam sem nazdravila ljubezni.
Ja, Ljubljana, pogrešala te bom.
Ker z masko pa res ne bom hodila po tebi.
Preveč ljubim življenje.
Preveč ljubim svobodo.
Lahko nas omejujejo, vendar vem, da nas ne bodo strli.
Lahko nas ustrahujejo, vendar pozabljajo na to kakšno moč imajo osnovni elementi, ko podirajo jezove in požigajo gozdove.
Kot pravijo, vsaka palica ima dva konca in ljubezen na koncu vedno zmaga.
Ne glede na to kako temna noč je pred nami vem, kakšna je moja izbira – vedno.
Draga deva Ljubljane, ostajava na mreži luči.
Morda ne bom hodila po tvojih ulicah, vendar v srcu ostajava skupaj.
V Ljubezni, ZA Ljubezen in z Ljubeznijo.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako preobraziti svoj odnos z Življenjem. V druženju sem podelila kako je to, da najdeš varnost in stabilnost v sebi temelj za vse življenje. Tematika je Izdaja starša kot iniciacija v svoje lastne globine.
Zakaj se počutiš izdano s strani življenja in kaj lahko narediš v zvezi s tem…Podelila več o razliki med tem ali je tvoja osnovna predpostavka v povezavi z življenjem ta, da si mamina hči ali si očetova hči? Delila bom izzive ene in druge, pa tudi kako se z življenjem, takrat ko postane polno izzivov spopada ena in druga. Ker takrat, ko veš od kje izhajajo izzivi, se lažje soočaš s tem kar življenje vrže vate. Odnos z življenjem je tisti, ki določa kvaliteto tvojega življenja. Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.