Suverenost

Dan Suverenosti

Danes se mi zdi kot posmeh.
Ker te lekcije v resnici nikoli nismo vzeli.

In danes se mi zdi bolj kot kadarkoli prej jasno, da smo daleč od suverenosti. Še najboj tiste, ki največ šteje. Osebne suverenosti.

Usta polna sladkih in lepih besed.
Ja, um vse ve.
Mental ruži svoje in premleva dokaze za in proti.
Telo pa… ja, telo ve, da od suverenosti ne živi niti s-ja.

Ampak kaj to sploh pomeni… suverenost!?

Poglejmo kaj je v zvezi s tem pojmom zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:

– suverénost – 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja (op. 2)

Izpeljana je iz latinske besede ”suveralus” in pomeni najvišji. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju.

V sistemu dominance je skozi to lečo suverenost mogoče interpretirati kot vzvišenost ali avtoriteto.

V resnici pa suverenost pomeni, da ti v sebi čutiš, da imaš stik z vsemi deli sebe in da znaš upravljati z vsemi deli sebe.
Vodenje sebe vodi v suverenost.
Mojstrstvo sebe vodi v suverenost.

Ko si samostojna, samosvoja in upravljaš s svojim svetom in s seboj. Ko poznaš sebe in svoje odzive in zato veš kako upravljati in namesto, da reagiraš, eksplodiraš ali si v samo-sovraštvu.

Zavestno izbiraš. Sebe. In zase.
Si suverena. V sebi.

Z ostalimi oblikami se sploh ne bom ukvarjala, ker to ni moje področje, čeprav tudi v smislu državne suverenosti tudi približno nismo suverena država.

Ampak osebna suverenost.
V resnici je ta tista, ki sestavlja suvereno družino, družbo ali pa državo.

Začne se pri osebni suverenosti.
Ki terja, da odrasteš.

Ne moreš biti suverena, brez da si odrasla.
Ne moreš biti suverena, dokler tvoj notranji otrok išče nadomestnega starša. Ker v trenutku, ko najdeš nekoga, ki vsaj približno ustreza znanim kriterijem se podrediš.

Ne moreš biti suverena, če se počutiš žrtev življenja, otroštva, družbe, sistema, denarja ali politike.

Ne moreš biti suverena, če se vedno znova razprodajaš najvišjemu ponudniku za najbolj ugodno ceno.

Ne moreš biti suverena, če svojo moč vedno znova daješ v roke drugim, sabotiraš priložnosti za svoj razcvet in iščeš krivca za stanje tvojega osebnega življenja tam zunaj.

Suverenost je notranja drža.
Dostojanstvenost. Samospoštovanje. Cenjenje sebe.
Vse to sestavlja suverenost.

In občutek suverenosti vznika iz notranjosti.
V resnici je ne moreš kupiti ali si jo prisvojiti tam zunaj.
Ne glede na to koliko titul si nalepiš na prsi.
Ne glede na to koliko stvari narediš ali ne narediš.

Gre za izvorno kvaliteto duše, ki jo ali čutiš, ali pa ne.
Tvoja duša je suverena.
Vprašanje je ali jo zmoreš utelesiti in čisto zares zaživeti.

Suverenost je tako kot suženjstvo notranja drža.
In morda bi bilo modro na današnji praznik suverenosti razmisliti o tem v kolikšni meri jo zares čutiš, si povezana z njo in jo živiš.

Ker v teoriji se lepo sliši.
Na koncu, po vseh preizkušnjah in v izzivih pa vedno znova šteje zgolj praksa.

Notranja suverenost. Kjer se čutiš.
Kjer si povezana s seboj.
Kjer veš, ne glede na zunanje okoliščine, da boš celo sebe nesla s seboj, kamorkoli boš šla.

In da si tukaj zato, da boš celo sebe z vsemi izkušnjami skozi katere te vodi duša, nesla s seboj, namesto da se razdrobiš in raztreščiš na milijone koščkov.

Danes te vabim, da razmisliš o svoji suverenosti. Kje si?
In predvsem, da jo začutiš. Jo občutiš. V sebi in zase.

Bodi Suverena.
Bodi TI!

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena