Temna noč je razpad identitete kot jo poznaš
Temna noč se začne takrat, ko v svoji zavestni ali nezavedni molitvi izraziš nekaj takega: “Želim biti eno z vsem, kar je.”
Takrat se začneš odklapljati od vsega, kar ti je bilo poznano.
Odklopiš se od zaščite, ki ti jo nudi tvoje “pleme” ali družina.
Nočeš več posrednika med seboj in virom.
Želiš biti biti eno z vsem, kar je.
Temna noč je cikel razpada, v katerem stari sistemi in identiteta razpadejo, da bi se iz tega lahko porodila nova identiteta.
Zakaj je to potrebno?
Če se želiš razširiti in utelesiti svoj potencial, ki ti je na voljo, je potrebno narediti prostor za novo.
V praksi to pomeni, da je potrebno odstaniti vse “iluzije” na vseh nivojih, tako fizičnem, kot čustvenem in psihološkem.
Temna noč je popotovanje skozi faze ločitve od plemenskega ali skupinskega uma.
To je edini način, da vzpostaviš popolnoma zavestno vez z božanskim.
Temna noč je nekaj, česar ne koreš odmeditirati stran ali narediti bolj lahkotno.
Vodi te v občutke izgubljenosti, neprizemljenosti in zapuščenosti.
Cikel temne noči je klic, da svojo duhovnost daš v prakso.
Ni nujno, da temna noč nastopi po intenzivni čustveni krizi, kot je npr. ločitev.
Nastopi takrat, ko si v sebi pripravljena na to, da se razširiš onkraj znanega.
KO se odpreš za potencial, ki se želi skozi tebe poroditi kot ti.
Pogosto se dogaja, da temna noč nastopi takrat, ko je oseba najbolj srečna in zadovoljna. Nenavadno?
Niti ne, saj gre običajno za zelo izjemen čas, ki ni nujno katastrofalen, ponudi pa priložnosti, da slišiš glas svojega notranjega vodstva. Gre za premik, ko ugotoviš, da si prerasla življenje kot si ga živela do takrat.
Da je potrebno preseči svoje preživetvene mehanizme in vzeti svojo moč nazaj.
Temna noč te pogosto vodi v to, da si vzameš več časa zase, da bereš, meditiraš, bolj ceniš svoje fizično telo kar vodi v vegetarijanstvo ali v potrebo po več gibanja. Hkrati s tem pa pričakuješ neko nagrado.
Ljudje imamo eno zelo zanimivo lastnost in sicer smo mnenja, da če živimo zdravo, če smo dobri, bi nas za to nekdo moral nagraditi, vsaj nekaj dobrega bi se nam moralo zgoditi. Ker se to ne zgodi to pogosto vodi v zlom konceptov in prepričanj v povezavi z božanskim, ki vedno vključuje tudi “neizgovorjena” pričakovanja do božanskega.
Temna noč je duhovna kriza, ko čutiš, da se nekaj v tebi poskuša prebuditi, vendar ne veš za kaj gre.
Kriza se pogosto začne z zavedanjem pomanjkanja pomena in namena.
Lahko čutiš neko globoko hrepenenje, ki ga ne morejo zadovoljiti zunanje, materialne stvari.
Drug simptom so nenavadni strahovi, ki so povezani z izgubo svoje lastne identitete ali jaza.
In tretji simptom je potreba po predanosti nečemu večjemu od sebe.
Gre za potrebo po povezanosti z virom, z vsem kar je.
Razlika med depresijo in duhovno krizo je v tem, da oseba nima motivacije, da bi za trenutno stanje krivila kogarkoli zunaj sebe. Namesto tega, se ljudje, ki vstopijo v krizo imenovano temna noč ega zavedajo, da je izvor krize v njih samih.
Temna noč te hočeš nočeš vodi v soočenje s temnimi aspekti v tvoji notranjosti. In potrebno jih je prepoznati in si jih priznati. To da se z njimi soočiš in jih objameš te bo vodilo iz krize.
Mnogi me vprašajo ok kdaj je tega konec?
Temna noč nima določenega trajanja. To ni projekt, ki ima svoj začetek, trajanje in konec. In na koncu je nagrada.
Temna noč je proces, ki se zaključi, ko si v drugačni uglasitvi znotraj sebe.
Temne noči ne moreš strateško načrtovati ali jo potiskati, da bi se zaključila.
KO vstopiš vanjo se odpreš za potencial, ki se želi skozi tebe poroditi kot ti.
In na tebi je, da narediš prostor za ta potencial.
Tvoj sistem mora ustvariti prostor za ta nov potencial.
Stvari je potrebno upravljati na drugačen način, da bi se ta potencial lahko utelesil.
Tisto kar je ključno je, da moraš biti voljna, da se premakneš v neznano brez pričakovanj, kako bi se stvari morale zgoditi.
Tisto, kar sem v svojih temnih nočeh, ko je razpadala moja identiteta spoznala je, da vsak razpad terja, da usvojiš nove prakse, da se soočiš s svojimi preživetvenimi mehanizmi. Eno od orodij, ki zagotovo pomaga je soočanje s seboj in alkimiziranje svojega svinca.
Druga pomembna praksa je hvaležnost in blagoslavljanje stvari. Je pa res, da je bilo to možno šele, ko sem dojela nekaj stvari o sebi in sem se že začela premikati iz svoje največje teme.
Morda ni zanemarljivo omeniti, da je bolezen pogosto katalizator duhovne preobrazbe.
Dejstvo je, da se boš morala soočiti z “lažnimi” bogovi.
To kar boš na svoji poti skozi temo potrebovala pa je vera, molitve in če se le da, nekoga, ki te bo razumel, ki bo vedel čez kaj potuješ in ti bo v tem prehodu v podporo.
Pomembno je vedeti, da se s tem aspektom slej ko prej srečamo vsi, ki smo na poti samo-spoznavanja, saj le skozi to, da prepoznamo in se soočimo s svojimi sencami, rastemo.
Temna noč se lahko dogaja na osebni ravni, ko potuješ skozi faze v svojem življenju.
Temna noč pa je lahko tudi kolektivna. Leta 2008 smo vstopili v meta cikel, ki nas bo soočil s kolektivnimi sencami in ranami, s katerimi se moramo pomiriti kot človeštvo za premik na globalni ravni.
In tukaj soustvarjamo vsi.
POmembno je, da se zavedaš, da je to proces in ne projekt in da bomo iz te faze kolektivne temne noči izstopili, ko bomo na nivoju sistemov opustili tiste, ki človeštvu ne služijo in morajo umreti, da bi narediti prostor za rojstvo novih bolj trajnostno vzdržnih sistemov.
V tem procesu se premikamo skozi šest faz, ki so enaki za osebno ali kolektivno temno noč.
Prva faza je faza Priprave.
Druga faza je faza Zaustavitve.
Tretja faza je faza Razpada.
Četrta faza je faza Negotovosti in niča
Peta faza je faza Nosečnosti ali gestacije.
Šesta faza je Porajanje novega.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena