Torbica s kamnom …

“Veš, če bi zdaj imela torbico, bi te tako treščila po glavi z njo, da ne bi več vstal,” si je mislila in vendar navzven ni dala vedeti, da se navznoter karkoli dogaja.

Ta prispodoba s torbico, s katero bi te lahko enkrat okoli ušes, me je nasmejala do solz. In ko je povedala, da bi na otoku Lune najraje imela tako z dvema kamnoma, me je s tem spravila v salve smeha. Še vedno je to najina privatna šala, ko se s prijateljico pogovarjava o tem, kako bi včasih pasalo imeti torbico s kamnom s sabo, da bi koga okoli ušes z njo. In ko se spomnim te prispodobe se mi ustni kotički vedno razlezejo v nasmeh. In vendar nismo daleč od resnice, kajti če vprašate mojega moža pravi, da je moja torbica tako težka zaradi obilice kristalov, ki me vedno spremljajo, kamorkoli grem. Res pa je, da z njo nikogar ne pretepam. LOL

Čeprav včasih nisem daleč od trenutka, ko bi bilo “najlažje” stvari rešiti na tak način. Vsaj tako si mislimo. In ko je takole stala v mojem prostoru s svojo značilno pozo, bi najraje imela s seboj torbico s kamnom.

“Veš te tvoje fotke sploh ne pašejo v tale koncept in energija nikakor ne ustreza … bla,bla,bla.” Sploh je nisem poslušala, oči so mi stopile iz jamic in čeljust mi je padla na tla. Prav po žensko me je pičila tja, kjer sem bila vedno najbolj občutljiva. Vedno prej sem se začela zagovarjati in se zapletati v njene mreže ali pa sem zbežala, ker sem začutila energijsko manipulacijo in kako me je vlekla v svoje vode. Tokrat pa sem samo obstala z odprtimi usti in z očmi na pecljih. Pravkar sem dojela kako me je vedno spravila na obrate, v občutke krivde in sramu, skozi svoje razsojanje in prikrite sodbe o moji vzvišenosti, samopomembnosti in aroganci. Tokrat sem dojela, da name projicira svoje ideje in svojo notranjo podobo in nisem več “kupila” njene zgodbe. NIsem več bežala, nehala sem se boriti in razlagati, da vse to ni res, upravičevati in razlagati in nisem bila več noj z glavo v pesku, češ saj bo minilo.

“Veš, vse kar si ravnokar povedala meni, je tvoja projekcija tvoje notranjosti name. Vse to si povedala sama sebi. V resnici ni ničesar tam zunaj, jaz sploh ne obstajam, sem samo odsev tega, kar ti verjameš o sebi. In vse, kar si povedala meni, vse to, kako si me napadla in me ponižala in pomanjšala si ravnokar naredila sama sebi.” je bilo vse, kar sem rekla.

Gledali sva se in potem je prešla na drugo taktiko, totalno je padla “ven”: “Zmešalo se ti je,” je agresivno stopila v moj energijski prostor z odkritim napadom. Včasih bi se umaknila nazaj, tokrat pa sem bila prikovana v tla. Stala sem tam in počasi začela: “Če ne moreš sprejeti sama sebe, svojega odseva, se nimam kaj pogovarjati s teboj. Resnica je, da je vse Eno in je Eno v vsem. Jaz sem se pomirila s tem delom sebe. Čutim sočutje do tebe in točno vem, kje si, ker sem bila na točno tem mestu tudi sama. Vendar sem ta del sebe sprejela in ga objela kot del sebe.” Zdaj je imela ona oči na pecljih in čeljust na tleh.

“Zdaj ga ne izbiram več, kot del skozi katerega bi se izražala. Ljubim ga in ga brezpogojno sprejemam tudi ko gledam ta del, kako besni v tebi. Vem eno stvar, to je tvoje. Jaz sem s svojim delom pomirjena.” To je bilo res čisto preveč zanjo. Zdaj je resnično pobesnela. In če ne poznate Pobesnele Ženske, potem vam je veliko prihranjeno, kajti ko prihrumi s svojim besom se ljudje raje umikamo, kot da bi se z njo soočili. Uh, poznala sem jo, zelo intimno in vrsto let sem preživela v okrilju njene tihe manipulacije s katero nas je držala na vrvici, da smo bili “pridni”. Popizdila je in začela pljuvati strup. Jaz pa sem mirno rekla Sajonara in zapustila prostor. Ja, šla sem ven iz svojega prostora, čisto sem pozabila, da je bila ona pri meni in ne jaz pri njej. LOL

To je bila moja lekcija prijaznosti do vseh delov sebe. Dojela sem namreč, kako pomembno je, da spoznaš sebe, izbereš prijaznost in negovanje sebe in si iskren sam s seboj. V resnici je edina izbira, ki jo imamo na voljo ali smo prijazni do vseh delov nas samih, ki jih odslikavajo vsi ljudje okoli nas ali smo v sojenju in razsojanju … kajti če smo iskreni sami s seboj, kritiziramo in sodimo vedno samo sami sebe v tem aspektu. Poveš svojo resnico, vendar si prijazen, kajti v resnici nisi prijazen do nikogar zunaj sebe, ampak samo do samega sebe. Ko sem dojela to, da v vsakem trenutku izbiram ali prijaznost do sebe ali sojenje sebe, ne glede na to koga imam na drugi strani se je moj svet popolnoma spremenil, kajti vse kar je ostalo je praksa izbire prijaznosti do sebe. Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo v tem trenutku lahko naredim zase? je moje najbolj priljubljeno vprašanje, ki si ga zastavljam vedno znova in znova.

Ali zmoreš biti ljubeč in sprejemljiv brez sojenja in razsojanja, brez kritiziranja in napadanja, ko te nekdo napade? Ali ga sprejemaš takega kot je in vidiš v njem sebe, v tem odtenku, v tem delu Diamanta Enosti? Ali zmoreš v praksi resnično sprejeti ta del sebe, v praksi?

Vse kar učim, predajam, delim je izšlo iz moje osebne izkušnje. Modrost je znanje, ki ga izkusiš in potem lahko poveš svojo zgodbo. Zgodbo, ki je navdih drugim, zgodbo, ki je očiščena vse navlake, čustvenega naboja, sojenja in razsojanja, poveš tako, kot je. Največja osvoboditev pride, ko se zaveš, da je vsak zunaj tebe samo del tebe, ki ti kaže kje se moraš sprejeti, objeti sebe. Pokaže ti s katerimi deli si pomirjen-a in s katerimi ne.

In potem se zaveš, da ko zamahneš s torbico s kamnom vedno udariš le samega sebe. In ko dojameš, da je največja bolečina, ki jo je potrebno sprejeti, bolečina lastne zlorabe, lastne ranjenosti ob tem, kar delaš sam sebi, takrat se začne resnično zdravljenje. Kajti vse to govoričenje o odpuščanju je, pardon izrazu “bul šit”, kajti komu naj bi odpustil, če je vse eno in je Eno v vsem. Vse delaš sebi in potem tudi odpuščaš sebi, v resnici gre za ločevanje od sebe in dopovedovanje sebi, da ti pa že nisi tak. Hmmmm. Ključ je v sprejemanju in v tem, da objameš vse dele sebe v sebi.

In da si poveš Resnico se moraš imeti brezpogojno rad, drugače je preveč boleče in manj boli, če si lažeš. Vsaj tako mislimo. In Moč Hvaležnosti je tista, ki me je osvobodila. S Hvaležnostjo sem začela svoje popotovnaje v prebujenje in v ozaveščanje kaj so evolucijska partnerstva. In zdaj jih živim. In brezmejno sem hvaležna svojim SiStar sestram.

Več o tem kako objeti sebe in o notranjih Zemljevidih po katerih potovati pa v dogodkih na moji spletni strani.

Namaste

Taja Albolena