Udobje neudobja

Poznaš to? Si že slišala? Da je ključno, da neudobje postane tvoje novo udobje?

Ko si dopustiš in resnično stopiš v svojo avtentičnost, da resnično si, to kdo ti si, slej ko prej komu stopiš na žulj.
In so ljudje, ki znajo to svoje neudobje ob tebi povedati na zelo glasen in obtožujoč način; češ, ti si kriva. Ali še bolje v odnosih se pogosto dogaja ta projekcija, ko ženske svoje neudobje z avtentičnostjo svojih moških pogosto sprejemamo s kritiko.

In priznam, kriva sem, kot sem dolga in široka, kar ni malo, ko sešteješ.

Moja šibka točka dolga leta je bila spolnost in moje neudobje z avtentičnostjo, ki mi jo je odslikaval moj dragi. In imela sem res lekcije takšne in drugačne na to temo, da sem dojela bistveno sporočilo, ki se imenuje ODPRTOST.

Odprtost je resnična največja lekcija in izziv ženske.
Kajti, ko si izzvana na področju, ki je tvoja šibka točka in to globoko v sebi veš, se silno rade naredimo za žrtev. In ja, jaz sem zeeeeelo dolgo igrala žrtev, čeprav se moj dragi ni hotel iti te igre z mano, in me je vsakič postavil na hladno s tem, ko mi je zelo direktno in konkretno serviral, kje so moje težave.
Da ne govorim o tem, kako globoko zapuščeno sem se počutila, ko se ni hotel igrati mojih igric.

In tega sem se lotevala na številne načine. Kot otroci smo razvili celo vrsto strategij, kako smo dobili ljubezen in pozornost takrat, ko nam je niso bili voljni dati prostovoljno.
Ne verjamete? Poglejte otroke.

Skozi notranjo avtomatiko smo naučeni, da se s tem, kar nam je neudobno in nam pravzaprav ni všeč najpogosteje borimo. In to pogosto zelo glasno. Zagovarjamo svoja stališča, citiramo statistiko in izkušnje drugih ljudi, upravičujemo in dokazujemo, da oseba na drugi strani vsekakor ne more imeti prav.

Je res, ali je res?
Definitivno kriva, priznam.
Dolgo časa sem se borila. In če to ni vžgalo, sem ubrala drugačno taktiko bežanja, ko sem se skrivala in sem naredila vse kar je bilo v moji moči, da bi pobegnila pred tem, kar me je seveda vztrajno zalezovalo. In potem sem ubrala drugo taktiko in se začela delati, da to ne obstaja, skratka zanikala sem obstoj tega kot noj z glavo v pesku. Iz prve roke močno odsvetujem, ker si narediš s tem, ko daš glavo v pesek brez dvoma več škode kot koristi.
In ko ni vžgalo čisto nič drugega, sem omedlela in se spustila v nezavest. In potem sem bila v nezavednem do naslednje lekcije, ki je še močneje udarila po moji betici (zahvala moji prijateljici, ki je to krasno ubesedila kot prispodobo kladiva, s katerim te tvoja duša vedno znova po glavi in od malega plastičnega, če nisi pri volji poslušati sčasoma prideš do macole ob kateri brez dvoma omedliš, vsaj za nekaj časa).
Je to poznano?

In dokler nisi resnično pripravljena, da se ustaviš in pogledaš od blizu kaj delaš, enostavno ponavljaš te avtomatske mehanizme, ki smo jih skozi vzgojo (beri kaznovanje in nagrajevanje) krasno usvojili v svojem otroštvu.

In da bi to svoje udomačevanje lahko presegli, je potrebno narediti prvi korak, ki se mu reče samozavedanje. Zavedati se je potrebno, kaj pravzaprav počneš. Dokler bežiš stran od sebe ali se boriš s seboj, nisi pri volji pogledati, kje se pravzaprav nahajaš. Da to lahko narediš, se je potrebno ustaviti.
To je prvi korak, da se ustaviš. In opazuješ.
Z besedami anatomije Razcveta Ženske, se je potrebno odpreti.

In ključ je v tem, da kljub vsemu kar se ti dogaja in predvsem ne glede na to, kako neudobno je to, kar se ti dogaja, ostajaš odprta in sprejemljiva.
In bodimo realne, to je včasih … kaj naj rečem … resnično neudobno.

In izziv časa v katerem živimo je v tem, da ti je udobno, ko ti je pravzaprav neudobno, se pravi, da ti je udobno v neudobju.

Kajti, ko si avtentičen, pristen, to kdo ti si v resnici, pogosto čutiš nelagodje tistih, ki tega ne zmorejo sprejeti. In ker si odprta, to čutiš, kot bi se dogajalo tebi. In takrat je izziv, da ostajaš v svoji avtentičnosti, da si to kdo ti si ne glede na to, da s tem tvegaš, da boš zavrnjena. In ko že govorimo o neudobju, to je resnično neudobno (iz prve roke).

Kajti veliko lažje je, in bodimo iskreni, tako smo naučeni iz otroštva, skratka udomačeni smo v to, da takrat, ko nam je neudobno, razprodamo svojo vrednost, svojo avtentičnost, svojo energijo zato, da bi bile sprejete. Poznano?

Ženske vedno znova razprodajamo same sebe, ker ne zmoremo biti v neudobju, ki ga s svojo avtentičnostjo izzovemo pri drugih ljudeh. In tukaj je praksa ključnega pomena. Ne glede na to, da se strinjaš z vsem, kar sem napisala, je izziv v tem, da naslednjič, ko boš v taki situaciji, namesto da se zapreš in skriješ, se narediš čisto majhno sivo miško (to je vloga, ki sem jo izmojstrila do perfekcije) ostajaš odprta.
In ker sem to dolga leta preigravala v sebi vem, kako prekleto neudobno je ostajati v odprtosti in biti to kar si tudi takrat, ko tvoj instinkt, ki izhaja iz naučene vloge ustrežljivke vpije, da se moraš prilagoditi, ustreči, biti “pridna”.

Veš kaj, priznam, izstopila sem iz tega kluba “pridnih” punčk, preveč utesnjujoče je, preveč je pričakovanj in stvari, ki bi jih morala in ki jih ne bi smela.
In ko sem bila v tej fazi osvobajanja sem naletela na svojo Podivjano žensko (senčnim delom Divje Ženske), s katero sem se morala spogledati in jo objeti v sebi, se z njo pomiriti, da sem lahko spoznala njen zlati del.

Moja Divja Ženska se je osvobodila in zdaj je moja Kali včasih tako močna, da se jo sama ustrašim, ko spregovori skozi mene in vendar si toliko zaupam, da ostajam odprta in enostavno dopustim temu toku energije, da steče skozi mene.
Zato draga ženska je ključnega pomena, da ojačaš svojo notranjo posodo, da upravljaš s svojo energijo in da ostajaš odprta na sredi viharja. Brez potrebe po umiku, brez potrebe po skrivanju in iskanju strehe. Da zmoreš biti tam, stati pokončno in na glas povedati, da je tvoja cena taka in da si vredna toliko, da ceniš sebe in svojo energijo, ki jo vložiš v to, kar delaš in če jim kaj ni všeč, naj si najdejo nekoga drugega.

Ker sem unikatna, edinstvena in neponovljiva. Ker tega nihče ne dela na tak način kot to delam jaz in ker zdaj končno cenim svoj čas in svojo energijo, da zmorem stati v neudobju in se počutim čisto udobno, ko v tišini čakam na odgovor z druge strani.

In čisto ok je, če je odgovor ja, kot je enako ok, če je odgovor ne, kajti vse, čisto vse je stvar izbire!

Bodi sijajno!

Taja Albolena