Namen življenja je, da se prebudite!
Trenutno je večina žensk na svetu kot Trnuljčica v svojem globokem spanju.
Ženske hibernirajo in čakajo na rešitelja, princa na belem konju.
Ženske namreč rade čakamo na popolnega moškega, ki nas bo razumel in nam bo dal točno to, kar v tem trenutku potrebujemo, čeprav še same ne vemo, kaj to je. Ampak, če je on »pravi«, če je moja duša dvojčica, potem bo vedel, kaj mu je narediti.
Mit romantične ljubezni je iluzija.
Je čustveno programiranje, ki nam preda to iluzijo rešitelja, ki nas bo rešil.
Vedno, ko iščemo nekoga, ki nas bo rešil, odgovornost za svoje življenje predamo v roke nekomu drugemu. In s tem avtomatsko zanikamo sebe, verjamemo, da smo žrtev okoliščin, ljudi ali stvari.
Če od blizu pogledate zgodbe, ki imajo v središču mit romantične ljubezni, je povsod zgodba oblikovana okoli moškega, ki reši glavno junakinjo. Resnica je, da smo naučeni, kakšna čustva naj pričakujemo in jih poskušamo v svojem življenju poustvariti.
In ker ženske pogosto same ne vemo, kaj bi pravzaprav rade, svojo moč predajamo ljudem in okoliščinam zunaj sebe in čakamo.
In ob tem celotno Vesolje čaka na navodila.
Vse stoji.
Kot bi na daljincu pritisnile tipko Pavza.
Čakamo.
Skozi svoje delo z ženskami sem prepoznala, da ženske med 28. in 33. letom doživimo čustveno prebujenje, ki pa ga pogosto uspešno spregledamo.
Čakamo, da se bo zgodil nek čudež in nas bo nekdo odrešil.
Čeprav nas v praksi vse počaka in nam duša nato vsakih nekaj let potrka na naša notranja vrata.
Če ne prej je med 40. in 42. letom tisti čas, ko se je treba spogledati s tem, kar smo pri 33. spregledale.
Čustveno prebujenje se zgodi na izjemno zanimiv način, kajti ženske se v tem času dobesedno prebudimo iz iluzije. In ženske mi pogosto povedo, da se to zgodi nekako takole; Neko jutro sem se zbudila in tudi približno mi ni bilo jasno kdo je oseba v postelji z menoj in kdo so vsi ti majhni ljudje v sosednjem prostoru. Kot bi velik in pomemben del svojega življenja prespala. In v resnici ga prespiš, s tem, ko odgovornost in svojo moč daješ v roke ljudem okoli sebe.
Namen vsega mojega dela z ženskami je, da ustvarim varen prostor v katerem se ženska lahko prebudi iz svojih zgodb, pravljic in mitov. Prebudi iz svojega čakanja, da se bodo stvari zgodile same od sebe, iz čakanja na nekoga, ki jo bo odrešil.
Da bi začutila izpolnjenost v življenju, mora ženska izkusiti izpolnjenost sebe kot ženske.
Dejstvo je, da ženska enostavno ne more doseči izpolnjenosti v svojem življenju, če ne začuti izpolnjenosti svoje ženstvenosti oziroma pri moških svoje moškosti.
Odnos do svoje ženstvenosti je potrebno pozdraviti, da bi se lahko premaknila v svojo polno izpolnjenost.
Ko sem v zadnjih letih raziskovala več na to temo, sem dojela, kako pomembno se je pomiriti v sebi s svojim nasprotnim polom. Ženska se mora pomiriti s svojim moškim delom v sebi in moški se mora pomiriti s svojim ženskim delom.
In zato je Bog izumil odnose. Šalo na stran. Brez dvoma drži dejstvo, da so odnosi izjemno pomemben del našega življenja. Vesolje si prizadeva za to, da stvari združi v celoto.
Ne glede na to, kako močno hrepenimo po združenosti in celoti v sebi, drži tudi dejstvo, da se enako močno upiramo in pravzaprav bežimo iz čustvene povezanosti, ki jo od nas zahteva partnerstvo. Povezanost je naša sposobnost, da ustvarimo avtentična in vredna osebna partnerstva. Povezanost je pravzaprav esenca človeške izkušnje, pa naj gre za povezanost s seboj ali z drugimi ljudmi.
In če želimo resnično spoznati pomen povezanosti v svojih partnerstvih, moramo biti pripravljene na ranljivost, na sposobnost, da se odpremo življenju. Pomembno je, da razumemo empatijo, svojo ranljivost, občutke krivde in sramu, če želimo resnično ustvariti pristno povezanost v osebnih odnosih.
Odprtost je ključna lastnost ženske esence, ki se vedno odpira v razcvetu. Ranljivost je odprtost. Odprtost je naša sposobnost, da delimo celega sebe, tako lepe kot tudi tiste manj lepe dele sebe. In zato je empatija ključnega pomena, da zmoreš sprejeti in se pomiriti tako z lepimi deli sebe, kot tudi s tistimi deli, ki se jih sramuješ, za katere imaš občutek, da te smešijo, da so neumni in pravzaprav čisto nemogoči. Če poskušamo te dele sebe skriti ustvarjamo ločenost od delov sebe in s tem avtomatsko tudi v svojih osebnih odnosih.
Pozabile smo, da je povezanost tista, ki daje pomen našemu življenju.
In v prvi fazi se je potrebno povezati s seboj. Potrebno je prebuditi to življenjsko silo, ki je že v tebi, ki te vodi skozi življenje. Moč, da narediš vse potrebne korake, je že v tebi.
Vse kar je potrebno je, da izbereš, se odločiš in narediš korak.
To kar je izjemno pomembno, ko govorimo o tem, da živimo svoje sanje je, da moramo postati ta oseba, ki že živi svoje sanje. Oseba, ki je že v vibracijskem ujemanju s tem, kar si želiš izkusiti v svojem življenju. Rada rečem, da moraš postati kraljica, če želiš na drugi strani v svojem življenju imeti kralja. Prebuditi se moraš v to osebo, ki ti si. Biti moraš ta oseba, da v svoje življenje pritegneš okoliščine, dogodke, ki ti to potrdijo. Dokler si žrtev okoliščin, kreiraš to kar si.
In ta premik iz žrtve, ki čaka na svojega rešitelja, v osebo, ki živi svoje sanje običajno ni udoben. Tudi približno ni udoben, tudi od daleč ne. Preobrazba je vedno neudobna. Konec koncev se mora gosenica, da se preobrazi v metulja v vmesni fazi spremeniti v kozmično juho. In ob tem ena oblika življenja umre, da bi se lahko rodila druga oblika življenja. In v resnici umiramo, ko presegamo svoje stare dele, da naredimo prostor za to, da se lahko premaknemo v nove dele sebe. In tega se bojimo. Bojimo se te spremembe, zato se pogosto ne odločimo zanjo.
Vendar se spremembe izogibamo zaradi tega, ker se ne zavedamo, da smo v resnici spremenjeni zdaj. Zdaj smo ven iz resnice, ven iz integritete, ven iz avtentičnosti, svoje pristnosti tega kdo v resnici smo. Zaradi udomačenosti v vloge, ki smo jih v otroštvu prevzeli, smo kot školjke z nešteto plastmi biserovine, ki se je leta nalagala v naš notranjosti in otrdela našo školjko.
Pozabile smo svojo resnično, izvorno naravo in če želimo v svojem življenju izkusiti izpolnjenost, to celoto po kateri hrepenimo, bomo morale odložiti svoje lupine.
Ko se prebudimo, se zavemo, da smo čustvena bitja. Zavemo se svojih potreb in svojih želja. Nekje globoko v sebi začutimo živost in željo po tem, da bi sledili svojim sanjam. Vedno imamo na izbiro, da se vrnemo v otopelost, da se zavlečemo nazaj v svojo školjko v upanju, da nas bo varovala pred nevihtami življenja. Vendar je dejstvo, da ta školjka nisi Ti.
Da bi školjko lahko odložila, jo je potrebno razgraditi, jo prepoznati, se soočiti z naloženimi plastmi. Ne moreš je zanikati ali enostavno zapustiti in upati, da se boš lahko na tak način vrnila v celoto svoje Biti. Življenje te sooči s tem, da je potrebno školjko v prvi fazi prepoznati, si priznati, da jo imaš in da je tvoja, da bi jo lahko skozi negovanje sebe in sprejemanje sebe, skozi spoštovanje, samozavedanje, cenjenje sebe in samozaupanje preobrazila skozi duhovno alkimijo, kjer se svinec osebnosti preobraža v zlato duše.
In tega običajno ne zmoremo sami. Preveč neudobno je. Preveč nevarno je. In zato iščemo mentorje, zato iščemo zavetje ženskih krogov, kjer imamo na drugi strani ženske, ki nas vidijo, slišijo in čutijo, take kot smo. Ki nas spodbujajo, da odlagamo in preobražamo te svoje plasti biserovine v svoji notranjosti. Kajti, če si tega ne damo, nas okolica zelo hitro potegne v stare zgodbe.
To je kot pri zdravljenem alkoholiku, ki mora ustvariti novo okolje, ko se vrne z odvajanja. Ključno je kdo ga obdaja, s kom se druži, kakšno je okolje v katerega se vrne. Če ni dovolj ojačan v sebi, če še ne zaupa dovolj sebi, potem ga bo vrnitev k svojim »pivskim« prijateljem stala njegove treznosti, kajti okolica ga bo potegnila nazaj v stare tirnice.
Pomembno je imeti v svojem življenju ljudi, skupino, ki te podpira, ki te spodbuja, da ojačaš svoje samozavedanje, samospoštovanje, samovrednotenje in samozaupanje. Kajti le tako, ko si vedno bolj to kdor ti si v resnici, s tem, ko se vrneš v svoje staro okolje in srečaš svoje »pivske« prijatelje Ti postaneš navdih njim, da spremenijo svoje življenje. Ti postaneš njihov svetilnik in s tem pomagaš drugim, da se vrnejo nazaj k sebi.
Zato je čas, da se prebudiš – zdaj!
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
28. 8. 2014 @ 11:11
Podpiram tole vaše pisanje…in sem vesela, da ste nam dali možnost, da se ženske izrazimo in med seboj soustvarimo most povezanosti. Toda, kar se mi zdi zelo pomembno je to, da znamo druga drugi prisluhnit…da smo druga drugi v oporo..da nismo druga drugi konkurenca,da se med seboj ne kritiziramo in ogovarjamo; temveč, da druga -drugo sprejmemo kot dar in priložnost za učenje iz situacij, ki so nam dnevno poslane na pot.
Hvala za smer in pot po kateri hodite -hodimo vem in se veselim dne, ko bomo ženske žele sadove svojih misli in dejanj. Hvala Anita
2. 9. 2014 @ 21:48
Anita, se strinjam. Moje delo je posvečeno povezovanju in soustvarjanju.
Taja
9. 9. 2014 @ 9:03
Drage moje dame razsvetljevalke!
Prijavljena sem na Tajine novice, rada preberem njene članke in z mnogimi stvarmi se lahko poistovetim. Po končani seriji Razcvet ženske pa me je nekaj motilo…nisem mogla ugotoviti kaj…
Ko pa so začela prihajati obvestila o delavnicah z drugih naslovov, sem dojela…
Spoštujem delo, ki je bilo vloženo v serijo, globoko spoštujem vse iskalke in razvetljevalke, ki se trudijo izboljšati to našo vsakdanjo banalnost!
Ko pa prihajajo vabila na delavnice, ki so od 100€ naprej, se vprašam, koliko žensk se lahko pod takimi pogoji poda na duhovno izobraževanje? Glede na to, da je ena delavnica kot kaplja v morje…
Ja, razumem, da je to vaš “biznis”, da je vanj vloženega ogromno dragega izobraževanja in trdega dela, da se s tem preživljajo…kljub vsemu mi je serija Razcvet ženske pustila grenak priokus…
Vse lepo!
Božislava
10. 9. 2014 @ 23:10
Božislava.
Zakaj grenak priokus? Ko se v nečem čutiš prizadetega je zelo pomembno pogledati kaj je spodaj in na katere gumbe ti stvari pritisnejo. Čisto vse, kar se nam dogaja, se vedno dogaja z namenom in pomembno je, da spoznamo, kaj nas učijo lekcije, ki so nam ponujene kot priložnost za našo rast.
Pa vse lepo želim.
Taja
11. 9. 2014 @ 13:45
Draga Taja,
sploh nisem prizadeta! Zavedam se namreč, da je osebno dozorevanje vpeto v vsakdanje življenje in se ga ne da kupiti z delavnico. Če bi to bilo tako, bi Slovenija že zdavnaj morala biti “razsvetljena”, glede na to, koliko imamo učiteljev in terapevtov, ki prodajajo svoje usluge…
Sem se pa ob tem naučila, da ni nič zastonj, četudi morda tako izgleda. In seveda bom bolj previdna, komu bom zaupala svoj mail.
Iz srca ti želim vse lepo!
Božislava
16. 10. 2014 @ 9:03
Se popolnoma strinjam z Božislavo, res ali ne bi ženske morda za polovico cene,mogoče tudi brezplačno za tiste, ki v današnih časih tega ne zmorejo podelile svoje znanje…in čez čas …bi se to verjetno vsaki obrestovalo. Kajti sama sem mnenja, da nas je oz. jih je v Sloveniji zelo malo, ki si lahko tako učenje oz.delavnice udeležijo, poleg vseh mesečnih izdatkov, ki nam jih nalaga družina ali pokojnina, ki kljub plodnim in delovnim letom ne dosega našega dostojnega življenja. Nočem biti negativna ob tem, da je cena teh delavnic previsoka, samo radi bi povedala, da so dosegljive širši populaciji žensk in morda vsaj del začetnih izobraževanj v vaši šoli ga.Taja brezplačnih ali plačljivo v simboličnih zneskih…saj smo ženske zato tu, da druga drugi stopimo naproti …ali ne?
16. 10. 2014 @ 21:41
Anita, pozdravljena.
Ogromno stvari ponujam brezplačno. Na voljo so video posnetki in tudi zvočni posnetki, vsak mesec objavim kakšno brezplačno vodeno prakso in zato ne bi rekla, da ni brezplačnih informacij z moje strani. Je pa moja osebna izkušnja taka, da ko sem delala brezplačna predavanja v živo je prišla 1, 2 ali 3 ženske. In me je minilo, iskreno povedano, ker se jih je vedno najavilo 12, kar je bil maksimum in potem so odpovedovale, kar sicer čisto razumem, vendar sem ugotovila na lastni koži, da ljudje ne cenimo stvari, ki jih dobimo brezplačno, žal. Praksa še vedno potrjuje, da ko plačaš ustrezno vrednost izmenjavi, ki jo dobiš na drugi strani, to daš tudi v prakso.
Mene nihče ne sponzorira. To kar delam ni moj hobi, to je moje delo. In ko gremo k zdravniku se tudi ne cenkamo ali nam bo zastonj nekaj naredil ali ne. Vsak mesec imam položnice, ki jih moram plačati ravno tako kot vsak zaposleni. Res je, da sem samozaposlena, vendar to pomeni le, da sem sama odgovorna za svoj denar. In če nič ne zaslužim nič ne morem plačati.
To je moja realnost od kar delam na svoje in to je zadnjih 13 let.
Hvala za vaše mnenje.
Taja
17. 10. 2014 @ 7:30
Pozdravljena Taja!
Seveda se strinjam z napisanim, ampak jaz sem hotela povedati, da v startu, ko ženska išče izhod v pozitivo življenja…ko tako kot mnoge preostale, ko se vprašaš kako naprej…kje je moja pot? Kam me vodi to stalno razglabljanje in tiščanje glave v pesek in biti žrtev sebi in svojim bližnjim. Prav tu bi jaz naredila mogoče izjemo, ker ta vaš celoletni program akademije je izredno prilvlačen in sploh zato, ker v ospredje dajete to, da začnemo iskati “pot in hkrati cilj”, da se ne oziram nazaj , ampak moja smer je usmerjana k meni sami..k moji biti…moji duši in njeni evoluciji. Vem, da morate kot samozaposlena in kot ženska si dati ceno svojega dobljenega in še učečega znanja; toda okoli mene je cel kup “krasnih ” žensk, ki so trenutno na razpotju svojega smisla zakaj še dajati …zakaj sem sploh tu.. s kakšnim namenom moram vse to prenašati. In tako bi bile vse “godne” vaše revitalizacije, ampak ne vem, kako bi to finančno zmogle.Hkrati pa tudi menim, da bi lahko prav ta ciljna skupina žensk dala drugim žensk svoj uvid…kako živeti, da preživiš oziroma v vseh nas se skriva tisti biser..katerega še moramo skupno odkriti.
Moj predlog je, da bi mogoče poizkusno naredila nekaj krajših delavnic z izmenjavo znanja..nato bi vsaka pri sebi določila ceno in tako naprej bi morda iz tega nastala nova veja znanja…mogoče manj “prestižnega” ampak dostopnega za vsakogar. Hvala, da sem te misli lahko podelila z vami.
17. 10. 2014 @ 11:45
Anita, hvala za to kar delite.
Moja izkušnja je, da ja res je, mnoge ženske so godne za spremembo, vendar je realnost taka, da nihče ne more izbrati namesto njih. In tukaj cena nima čisto nič s tem ali se ti odločiš za nekaj, kjer vidiš vrednost ali ne. Jaz osebno se izobražujem v tujini. Cene tam so neprimerljive z našimi. Če želim kvaliteten program govorimo o nekaj tisoč evrih. Če hočem investirati vase, v svojo rast naredim vse, da to lahko naredim. Tudi jaz sem bila na začetku svoje poti brez strehe nad glavo, brez podpore, brez denarja in sem se “znašla”. Ja, znašla sem se, pravijo eni, jaz pa vem, da sem trdo delala in še vedno trdo delam. Učim se, imam svoj posel, družino, otroke in delam vsak dan do poznih jutranjih ur. Moje delo ni osem urno. Moje delo je moje življenje. To sem izbrala in svoj čas izjemno cenim. Ker če se razdajam in ne cenim sebe in svoje energije, potem ne morem biti v svoji najboljši formi za svoje otroke in svojega moža, ko prideva domov in želiva preživeti čas skupaj. Ker jaz želim živeti na polno in ne životariti. To sem izbrala in za tem grem. Začela sem na dnu in vmes parkrat padla nazaj na poden, pa to nobenega ne zanima. Meni noben ni dal zastonj znanja kako ustvariti uspešen posel, ko sem to najbolj krvavo potrebovala. Morala sem se “znajti”. In trdno verjamem, da kjer je želja in če greš za tem, se najde tudi pot in pride denar in vse lahko narediš, kar si želiš.
Tudi jaz sem bila na tem mestu, ki ga opisujete, kjer sem se pritoževala da mi nihče nič ne da zastonj in da jaz pa nimam in ne morem. Pa me je moja prva mentorica trdno postavila v realnost, ko mi je povedala, da je vse samo moja izbira. Lahko se pritožujem in sitnarim, lahko se mi ne zdi fer in zamerim tistim, ki imajo, ali pa jih vzamem za zgled, kam se lahko premaknem in kdo lahko postanem. In to, ja moja izbira. Dnevno! Nikoli se ne neha, vedno imam na izbiro, da se smilim sama sebi in se počutim žrtev okoliščin, tega nikoli ne prerasteš v tem smislu, da to ni več opcija, ki ti je na izbiro. Sem se pa v tem procesu rasti naučila upravljati s svojo energijo. In zelo cenim svojo energijo, ker jo za vse kar počnem rabim.
In seveda se zavedam tudi tega, da nisem edina. Toliko je krasnih ljudi, ki ponujajo storitve, ki so precej bolj dostopne kot so moje. In vedno imamo svobodno izbiro koga izberemo, da nas vodi in nam je zgled na naši poti. In verjamem, da tiste ženske, ki čutijo v sebi, da sem prava izbira pridejo k meni. V vesolju in življenju je vse vedno prav natanko tako kot je.
Z božanskimi blagoslovi.
Taja