Razcvet Ženske drugo dejanje

V zapisu, ki sem ga poimenovala prvo dejanje, sem delila tri korake v procesu preobrazbe, ki ga zahteva Razcvet, in danes bom zaključila še z dvema. Prvi korak je zavedanje, drugi korak je izbira, tretji korak je dnevna uglasitev na izbiro, ki jo povezujemo tudi s spremembo. Pravijo, da je sprememba edina stalnica v vesolju. In večina se nas sprememb boji. Bojimo se dejstva, da bo morda naša nova želja zahtevala od nas spremembo ali premik, ki ga nočemo narediti. In tako velika večina ljudi v svojem življenju vozi svoj avto z zategnjeno ročno.

Četrti korak je povezan s tem, da se prilagodimo spremembi in ta korak od nas zahteva tako spoštovanje življenja oziroma samega sebe kot vrednotenje, cenjenje samega sebe. In to je zopet en velik izziv v življneju ljudi. Prilagoditev spremembi običajno potegne za sabo številne premike, ki jih ne maramo, selitve, razhode, odločitve ki sledijo tistemu prvemu dejanju spremembe, ki nas je zadelo. Prilagoditev spremembi pomeni pogosto, da je potrebno zamenjati svojo garderobo, se izobraziti na področju, ki smo se mu upirali, pomeni, da delamo navdihnjene akcije, ki izražajo naše neomajno zaupanje v smer, v katero se premikamo. Ne pozabi; Nič se ne dogaja Tebi, vse se dogaja Zate! Še vedno nismo tam, še vedno smo v procesu, da postanemo oseba, ki živi to “sanjsko” življenje, ki smo izbrali.

V mojem osebnem življenju to pogosto pomeni, da mi Duša da navodilo, da naj grem na seminar, za katerega je potrebno zbrati precej več, kot zaračunam sama. V tujini se številke vrtijo v 1000-ih in izberem, da grem za navdihom, čeprav ne vem od kje bo prišel denar. Izziv je brez dvoma, da se moram stegniti v neznano. Zavedam se namreč, vedno bolj, da če hočem postati ženska, za katero sem izbrala da postanem, potem je nujno, da sledim navdihom, ne glede na to, kako strašljivi in neudobni so. In ena ključnih kvalitet,ki jih moramo razviti je samozaupanje. Vedno znova slišim Manco Košir, mojo trinajsto gostjo v Razcvetu Ženske, ki je z menoj delila modrost; “Veš,” je rekla, “večina ljudi danes čaka, da bodo zagledali boljšo priložnost in potem bodo spakirali in šli tja, kjer je boljše kot tukaj, kjer so. Vendar življenje ne deluje na tak način. Žal ne. Najprej moraš zapustiti stopnico, ki ti je znana in stopiti v neznano. In iz teme nezananega se dvigne stopnica, na katero stopiš. Potrebno je zaupati, da je zate vedno poskrbljeno.”

Še vedno se zelo živo spomnim trenutka, ko sem sedela v svoji dnevni sobi na tleh in ugotavljala, da sem tako globoko izgubila stik s seboj, da nisem več vedela kdo sploh sem. Bila sem na robu svojega Čustvenega prebujenja, ki me je vodilo v preobrazbo, na katero nisem bila pripravljena. In vendar je okoli 30-tega leta večina žensk soočena  s tem, kako živi po načelih drugih ljudi, kako je “udomačena” v ideje družbe. Udomačijo nas starši, družba, šola, okolica in ko ti ne veš, kdo si in kaj ti potrebuješ, kaj si ti želiš, Vesolje čaka. Če ni navodil je vse na ON-HOLD, vse čaka kakšna bodo navodila. Prva izbira je vedno; Ja hočem živeti in potem se začne. Ko ti spoznaš svojo vrednost, jo vidijo tudi drugi in so pripravljeni finančno izmenjati za to, kar je vredno za njih. Ampak vse se začne s prostitutko in soočanjem s tem, kje razprodajaš sebe. Kje si v ugajanju, ustrezanju, zadovoljevanju potreb drugih. Izpolnjenost, ki jo čutiš v sebi pride iz izpolnjenosti sebe kot ženske, če si ženska in za moške skozi izpolnjenost njegove moškosti.

In ko se vedno znova uglašujemo na to, kdo želimo postati, sčasoma to postanemo. To je proces rasti. Rast je peti korak. In vsi vemo, rast se ne zgodi čez noč. Rast je proces, ki pravzaprav traja vse življenje. Sama pravim, da se v Razcvetu odpiraš vedno bolj in bolj. In ko zrasteš na to novo stopnico je čas, da ponovno stopiš v neznano. Cikel Razcveta se nadaljuje naprej, nikoli mu ni konca.

Ko zadnje čase vedno glasneje slišim, kako bi morali svoje storitve dajati zastonj, ob tem razmišljam, kako zanimivo je dejstvo, da je na voljo brezplačna serija Razcvet Ženske, v kateri ženske delimo res veliko modrosti in ob tem, ko tako velikodušno delimo svoj čas in energijo… zastonj, se ljudje v isti sapi pritožujejo, da to ni dovolj. To me nekako spomni na tisto, da če nekomu daš prst potem hoče celo roko. Kar sem spoznala v svojem delu je, da ljudje le redko cenijo to kar jim je podarjeno. Kadar dobimo stvari brezplačno, nismo finančno ničesar vložili in zato ne čutimo vrednosti tega, kar nam je bilo podarjeno. Ko se osredotočamo na zunanji svet, na materialno, pogosto ne spoštujemo tega, kar nam je bilo dano, če to ni otipljivo (predmet, denar) in zato tega tudi ne sprejmemo.

In tukaj sem spet pri žrtvi o kateri sem govorila zadnjič. Največji fenomen žrtve je, da je mnenja, da je upravičena do stvari…brezplačno. Pomanjkanja spoštovanja, predvsem samospoštovanja, do sebe, do svojih darov, do svojih talentov je pogosto razlog, da ljudje ne naredijo potrebnega koraka v tem Razcvetu. In kaj je samospoštovanje? Sprejemanje sebe in drugih, takih kot so, brez potrebe po tem, da bi sebe ali druge spreminjali. To je spoštovanje.

Pa ti? Kaj ti izbiraš Zase?

Kje se ti ustaviš v tem procesu? Vedno znova? In znova?

Pomembno je, da prepoznaš, kje se nahajaš, kajti to je edino mesto, kjer lahko izbereš drugače in narediš premik. Zato začni kjer si in se premakni v svoj Razcvet!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena