Boginja se prebudi od znotraj

Čas v katerem živimo je izjemen. Podpira žensko, da stopi v ospredje in objame sebe, takšno kot je. Ženska je v vsakem trenutku Popolna, takšna kot je. Ničesar ji ni treba narediti za to, da bi postala popolna, kajti popolnost samo je. Ženske vseh kultur in ras moramo spoznati svoje korenine, svoje dostojanstvo, svoje čustvovanje, svojo občutljivost, svojo ranljivost, svojo nežnost, svojo čutnost, svojo intuicijo, svojo modrost, instinkt našega trebuha, maternice in vsega telesa. Ozavestiti moramo, da je v tem naša moč.

Če želimo ustvariti boljši svet, se vse začne pri spoštovanju lastnih sposobnosti, lastne Popolnosti. Vse že je, v nas. Spoznati moramo, da kreacija poteka iz nas v svet in postati same sebi avtoriteta. Ženske smo namreč izjemno prilagodljiva bitja in zaradi ustrezanja in ugajanja drugim prevečkrat prej verjamemo drugim, vrednotam okolice, staršem, znanosti, partnerjem, duhovnim voditeljem, idejam, se pustimo voditi, namesto da bi prevzele odgovornost za svoje življenje, za to kar verjamemo in lastne izbire. Pomembno je, da se spustimo v stik s seboj, da najdemo ta izvor modrosti, ki ga vse nosimo v sebi in ga negujmo. Čas je, da dopustimo mehkobi in ljubezni, da vstopi v naše srce in nas vodi.

Vse kar ločuje kraljico od sužnje je premik v zavesti od zanikanja k sprejemanju osebne moči. Sprememba zavesti ustvarja čudeže. Začne se z odločitvijo, da se boste spremenile in pripravljenostjo, da sprejmete. Sprejemljivost je ena od skrbno varovanih skrivnosti ženstvenosti, kajti če želiš stopiti v stik s svojo žensko esenco v sebi moraš postati sprejemljiva.

V vsakem trenutku ženska izbira med stanjem zavesti kraljice ali sužnje. Vse je stvar izbire, vedno. To kar moramo narediti je obuditi svojo boginjo tako kot svojo moč. Niti moški, niti služba nam ne more povrniti naše moči in nam dati naše vrednosti. Samo kompas v našem srcu nas lahko pelje domov v naš notranji grad. Tam smo okronane v zlatu in se spomnimo kako se smejati, kako ljubiti in kako vladati.

Na svoji notranji poti vsaka ženska potuje skozi številne iniciacije Življenja. Potujemo skozi arhetip princese na poti do kraljice. Princesa predstavlja energijo, ki je na poti h kraljici, a še ni tam. Ima moč, a je še ne zna uporabljati odgovorno. Joče, a ne na plemenit način. Ne zna se soočati s svojo bolečino in jo kreativno uporabljati. Uči se iz lastnih napak, je popustljiva, je lahkomiselna in se igra. Princeska si želi, da bi zanjo poskrbel nekdo zunaj nje, išče svojega princa in vedno znova odgovornost za svoje življenje prelaga na druge. In tudi ko »zamoči« stvari v življenju ne zna prevzeti odgovornosti za to, ali pa noče, in raje preslika stvari na druge, zato so v njenem življenju vedno drugi krivi za njene spodrsljaje.

Kraljica pa je modra. Zaslužila si je svojo vedrost in sijaj, s tem ko je šla skozi vse svoje teste. Prešla je vse iniciacije na poti, trpela je na poti in to jo je naredilo še lepšo. Dokazala je, da zna držati svoje kraljestvo skupaj. Postala je svoja vizija. Globoko neguje nekaj večjega kot je sama. Vlada z avtentično močjo. Kraljica igro obvlada. In njeno kraljestvo je njena notranjost, kjer vlada z železno roko in z mehkobo in nežnostjo.

Ta rast iz princese v kraljico je radikalen proces, kot je življenje, predstavlja spremembo ključnih prepričanj in vzorcev. Ženska mora sprejeti svojo strastno plat, dovoliti ljubezni iz svojega srca, dovoliti mora lepoti, da sije iz nje.

Ženski se pogosto zdi sebično postaviti se zase in ustvarjati svet po vizijah in hrepenenjih svojega srca. Pogosto celo misli, da tega ni vredna. Zato je nujno potrebno, da potuje skozi notranje iniciacije in se sooči z vsemi svojimi notranjimi zaveznicami na poti, da bi lahko zasedla svoj notranji prestol.

In da bi lahko spoznale svoj resnični izvor, svoj notranji glas, in se postopoma sestavile skupaj v bitje, kakršno si zaslužimo biti, se moramo najprej soočiti s prestrašeno deklico v sebi. Soočiti se je potrebno z njenim prepričanjem, da tako ali tako ni dovolj dobra takšna, kakršna je. Potolažiti je potrebno jokajočo deklico v sebi in se naučiti upoštevati njene želje in potrebe, ter ji omogočiti prostor, kjer se bo lahko zdravila. Naš notranji otrok je tisti notranji arhetip, ki poskrbi za občutek notranje varnosti. Dokler smo ranjeni v sebi iščemo varnost v svetu zunaj sebe in upamo, da nas bo nekdo rešil. Ta majhna nebogljena princeska v nas potrebuje občutek, da ji je dovoljeno, da je srečna, da ji je omogočeno, da vso notranjo kreativnost iz sebe izrazi v svet. Ženska je odgovorna za svojo notranjo deklico. In ko ji damo prostor, spoznamo, da smo v svoji globini, kljub vsemu, kar nam je življenje prineslo, kar smo  doživele, storile, izgubile, kljub temu, da je svet včasih videti trd, surov in neusmiljen, v sebi še vedno lepe, čiste, nežne, ranljive, vredne ljubezni in spoštovanja. Svojo moč potrebujemo, da zaščitimo ranljivo bitje v sebi. Me moramo postati starš same sebi, namesto da nadomestnega starša in varnost iščemo v zunanjem svetu. Pomembno je, da znamo zaščititi ta svoj notranji zaklad.

Objeti moramo svojo veličastnost, lepoto in to kar smo – božanske. Svet zunaj vas, vam lahko odslika nazaj vašo veličastnost, ne more pa je ustvariti! S tem spoznanjem dobimo notranjo moč za zdravljenje svojega odnosa do sebe in do drugih. Kajti v Vesolju v katerem živimo vladajo zakoni Univerzuma in eden od temeljnih zakonov pravi – Vse je Eno in Eno je v vsem. Vsak posameznik je pomemben v tej mreži življenja, ki jo tkemo, nihče ni bolj ali manj pomemben. Vendar pa je potrebno zavestno izbrati – sprejeti odgovornost za svojo kreacijo, vsak dan znova. Nihče ni žrtev, vsak ima možnost, da izbere drugače. Vprašati se je potrebno kako mi služi, da vedno znova igram žrtev in odgovori nam pogosto niso všeč.

Res je, da so boginjo utišali, jo zamaskirali,  razvrednotili so njeno vrednost in kvalitete sočutja, negovanja, nenasilja, predaje, intuicije in zdravljenja, moči nežnega in milega dotika.

Vendar se boginja najprej prebudi v naših srcih preden se prebudi v svetu. Gre za izvorno žensko esenco. Za žensko moč in duhovno veličastnost, ki leži v vsaki ženski in v vsakem moškem.  Najprej jo moramo prepoznati v sebi!

Boginja se obudi od znotraj. Spočnemo jo v zavesti, rodi se v ljubezni in negujemo jo s pozitivno držo. Ona je integriteta in vrednost, ustvarjena in podprta z negovanjem in duhovno rastjo, z disciplino življenja, ki ga živimo v upanju.

In prav tukaj se razkrije misija ženske, ki nas čaka v prihodnosti. S tem, ko dovolimo same sebi biti kar smo, pomagamo tudi drugim, da storijo enako. S tem pomagamo tudi moškim, da si dovolijo izraziti svojo čustvenost, ki jo zaradi patriarhalne vzgoje in ohranjanja svoje podobe v družbi največkrat zatirajo v sebi. Ko smo avtentične in same svoje, smo svoja lastna avtoriteta v svojem življenju, s tem omogočamo ljudem, ki so nam blizu, da postajajo bolj to, kar so.

Pogosto se v tem procesu prebujanja pokaže strah ženske, da se ne bi s tem, ko objame svojo ženstvenost vrnila nazaj za štedilnike, nazaj v podrejeno vlogo iz prve faze intimnosti, v fazo odvisnosti. Seveda nam je to vedno na voljo, kot izbira, vendar ženske ob tem pozabljamo, kakšno moč nosimo v sebi. Vsak moški, ki si upa priznati, ve povedati, da je ženska močnejša od njega v čustvovanju, v energijskem svetu in v seksualnem smislu. Ženska lahko uničuje, na kar nas arhetipsko spomni Kali, boginja uničevanja, destrukcije. Divja ženska je arhetip, ki ga ima v sebi vsaka ženska in vendar se bojimo soočenja z njo, kajti Divja ženska je naša notranja Kali in če je ne ozavestimo in se ne pomirimo z njo, se bo izrazila kot podivjana ženska, ki uničuje vse okoli sebe. Potrebno je spoznati vse dele v sebi, vse zaveznice na tem notranjem popotovanju iz princeske v kraljico, da bi lahko popolnoma objele ta arhetip boginje v sebi.

Odveč je strah, da bi ženska v svoji polni moči izključevala druge, se primerjala ali tekmovala z moškimi ali moškim principom, v sebi, kajti iz druge faze enakosti in neodvisnosti nas pot pelje v sodelovanje in soustvarjanje. Vendar to ni avtomatsko popotovanje. To popotovanje moramo izbrati. Čas je za sodelovanje in intimno partnerstvo, čas je za skupno življenje v spoštovanju enkratnosti, unikatnosti in neponovljivosti vsakega od nas.

Kozmični objem

Taja