Biti ali ne Biti, to je zdaj vprašanje …

V tem izjemnem času v katerem se nahajamo je izjemno pomembno, da imamo vero vase. Zaupanje vase, sebi, v svojo strast, ki je naš kompas v notranjem svetu je ključnega pomena, če naj ustvarimo svet v katerem si želimo živeti.

Trenutno večina ljudi deluje iz svojih notranjih ranjenosti in strahu pred zlorabo. Vsakič znova me osupne kako so ljudje v preživetvenem načinu in koliko jih ima glavo v pesku kot noj in čakajo, da bo tale mrk in vse skupaj mimo in se bodo stvari vrnile nazaj v “normalo”. In zelo nepriljubljeno je mišljenje, da nikoli več ne bo kot je bilo in da ne moremo nazaj. “Rikverc” ne obstaja. To mnoge spravlja v bolečino in strah, v ranjenosti preteklosti. In vendar je čas, da jih presežemo. Ne na silo, ne s tem, da “delamo” na sebi, temveč s tem, da smo. Čas “dela” na sebi so mimo, resnično. Dovolj je zlorabljanja sebe, resnično, dovolj. Sočutje, ljubezen, negovanje, to so ključi za prihodnost.

Le ljubezen do sebe te lahko osvobodi. Ljubezen do sebe te pripelje v celostnost. In ljubezen samo je. Kar zahteva od nas je odprtost, je sprejemljivost, je dopuščanje. In vse to nas vodi v ranljivost, v izkušanje celostnosti, ki jaz sem. Zavedanje samega sebe je še eden od ključev v tem času, ki so polni izzivov. Le zaradi tega, ker smo tako trmasti in se oklepamo starega, sami sebe spravljamo v izzive, v težave, v bolečino. Spravimo se na kolena, da se lahko spustimo in si dopustimo začutiti.

Ljudje z grozo opazujemo kako nam jemljejo vodo, zastrupljajo hrano in kako prašijo nebo pod katerim živimo. In ob vsem tem pozabljamo na čarobnost, ki jo nosimo v sebi, na svojo izvorno Bit, ki nosi v sebi modrost in vedenje kako enostavno Biti, sprejeti vse to in hkrati izbrati drugačno vzporedno realnost zase. Ljudje v sebi nosimo tak potencial, da je prav neverjetno. In vendar si dovolimo, da nas bo zunanji svet spravil na kolena, da bomo dojeli kaj nosimo v sebi. Pot v nebesa vodi skozi pekel, to so vedeli vsi mojstri in to so učili v vseh starodavnih šolah misterijih. Dokler se nismo voljni soočiti s svojimi notranjimi sencami, jih kreiramo v svetu okoli sebe, da bi jih VIDELI, da bi si jih PRIZNALI in jih OBJELI v sebi. Dokler pa ne dojamemo, je vsak krog, ki ga ponavljamo bolj boleč, bolj gost, bolj izkustveno naporen, ker enostavno nočemo videti in ne slišati kaj nam sporoča. In ni treba, da gremo tako na grobo in surovo skozi soočanje sami s seboj.

Ko sem pred skoraj desetletjem, uau 9 let je od takrat, mama mia, opazovala svoje učitelje kako so zlorabljali sami sebe in kako se je izkušnja nasilja vračala v njihovo življenje na vedno bolj konkreten in zemeljski način (saj veste kako to gre, najprej gre za energijske napade, ki se nato razvijejo v čustveno nasilje, verbalno nasilje, pa čustveno zlorabo in na koncu lahko pride do fizičnih napadov, če nočemo videti in se nočemo s tem ukvarjati, ker nam je odveč) sem dojela, da je prvi ključ v utelešenosti, da sem prisotna in da sem v svojem telesu namesto da ob vsakem najmanjšem sumu, da bom ranjena zbežim ven iz telesa in ga dobesedno zapustim. Osupla sem opazovala te mehanizme, ki jih ljudje vedno znova preigravamo dokler nisem dojela pomena negovanja, sprejemanja, utelešenosti, da si tukaj in zdaj, da nehaš bežati ali se boriti proti.

NIhče nas ne bo rešil. Čas je, da rešimo sami sebe. Predvsem pa je čas, da prenehamo z zlorabljanjem navznoter, ki ga nato projiciramo ven iz sebe v svet. Soočiti se je potrebno z notranjo zlorabo in verjemite mi, da ni prijetno, vendar je potrebno. Kajti edina izbira, ki nam ostaja na voljo je ali utelesimo in gremo skozi ali pa zapustimo planet. In v tem času umiranja starega, ki bo trajalo še zelo intenzivno do 25.5.2013 nam ne bo nič prihranjeno. Nenavezanost je vstopnica v novo realnost, skupaj s sprejemljivostjo in odprtostjo.

In to je čas, ko lahko vedno bolj dojemamo resnico, da smo Kreatorji svoje realnosti. In če vam ni všeč kje se nahajate, jo lahko spremenite, vzeti morate lekcijo, ki vam jo ta realnost ponuja. To je pogoj za to, da jo lahko zapustite. Kajti vse je samo stvar izbire in potrebno je objeti svoje srčne želje, svojo Bit, svoj Jaz sem kar sem. Sem kar sem, brez potrebe ali želje, da bi karkoli spremenil, v popolni sprejemljivosti in ljubezni do sebe, tak kot si. Kajti ne gre za to, da je potrebno karkoli spremeniti, potrebno je le objeti to kar ti ni všče, da lahko izbereš drugače.

Ni lahko, sploh ne in vendar je to najbolj veličasten čas, najpomembnejši čas v našem življenju. In to kar izbirate danes kreira to, kar boste izkušali jutri. Vendar kreacija ne poteka linearno iz sedanjosti v prihodnost, temveč iz prihodnosti v sedanjost. In zato je treba biti povezan s svojo Bitjo, ki kreira.

Uživajte neskončno. In če vas zanima kako preseči sami sebe, svoje ranjenosti in objeti svojo sposobnost kreacije ste vabljeni na enodnevno druženje 25.5.2013, kjer bomo objeli resnico, da smo vredni, da živimo svoje Sanje. Kajti to je Resnica z velikim R. Ta vikend pa je posvečen negovanju Ženske, ker ženske smo genialke ko pride do zlorabljanja same sebe. In najbolj fascinantno je to, da smo mnenja, da je to pač “normalno”. Zame ni, preveč se imam rada. In vem, da je ljubiti sebe ključ, če želimo narediti da je svet boljše mesto za bivanje.

Kozmični objem.

Taja