Če želiš ljubiti, nehaj lagati…

Ena najtežjih lekcij v mojem življenju je bila brez dvoma ta, da intimnost, ta globoka povezanost, po kateri sem tako močno hrepenela, ni mogoča brez resnice.

Ne moreš reči, da nekoga ljubiš in hkrati prikrivati informacij drug pred drugim.

Realnost je takšna, da nenehno zavajamo druge v želji, da bi zaščitile sebe. Skrivamo se in se ob tem ne zavedamo, da gre za past v katero se ujamemo. Ohranjanje distance in neiskrenost v povezavi s tem, kaj si želimo, kaj smo naredile in kaj si mislimo je za odnose pogosto uničujoče.
Ko zadržuješ informacije, ker veš, da bi to vplivalo na mnenje osebe na drugi strani, to ustvarja izolacijo in odtujenost drug od drugega.

Če si v odnosu želiš več intimnosti, več globoke povezanosti, več radosti in izpolnjenosti v življenju, potem je radikalna iskrenost nekaj, kar je pomembno, da daš v prakso.

Ko sva z mojim dragim začela postavljati temelje izpolnjujočemu partnerstvu, ki ga nekateri imenujejo tudi sveto partnerstvo, sem se srečala s štirimi darili, ki si jih morava podariti. Eno od štirih daril je radikalna iskrenost, ki me je osebno pošteno pretresla. Dojela sem, da sem vedno takrat, ko ne vem, kaj potrebujem ali pa svojih potreb ne delim s svojim moškim, neiskrena. Vedno, ko sem bila mnenja, da on ve, kaj potrebujem, da bi moral vedeti, sem bila neiskrena najprej sama s seboj in tudi z njim.

Iskrenost se začne z opazovanjem sebe in s tem, da začutiš, kaj dejansko izkušaš v dani situaciji in da poveš, kaj čutiš. Da si poveš resnico. Kar je v sodobni družbi, kjer si ljudje prizadevajo, da je videti, kot da je njihovo življenje super, skoraj nezaslišano.

Velika večina ljudi se pretvarja, da so nekdo, ki niso. Naučeni smo, da se igramo igro »delaj prav«. Nenehno nas skrbi ali delamo prav ali bi morali početi kaj drugega. V resnici smo precej nevrotična družba, ki jo nenehno skrbi in je depresivna glede tega, da stvari niso kot naj bi bile. Nenehno sodimo sami sebe, da nismo, kar mislimo, da bi morali biti. Trudimo se, delujemo, potiskamo.

Ko si z nekom v odnosu, se vedeš na način kot ti meniš, da si oseba na drugi strani želi od tebe. Vendar, če se vedeš na tak način, ne boš nikoli zares poznala ljubezni. Tudi, če tovrstne laži povzročijo, da te oseba ljubi, te v resnici ne ljubi. Ljubi tvoje laži.

Ljudje smo udomačeni, da se ukvarjamo s tem, kaj si o nas mislijo drugi in poskušamo ustreči temu, kar naj bi si drugi ljudje predstavljali o nas.

Tvoja identiteta je tvoja igra, je tvoja zgodba. In delamo vse, kar je v naši moči, da to zgodbo vzdržujemo. Od otroštva smo vzgojene v prepričanje, da smo naše ocene in da smo to, kar si učitelji mislijo o nas. Kasneje smo prepričane, da smo to, kar si o nas mislijo vrstniki. Družba nas prepričuje v to, da je tvoja identiteta tvoj ugled. V resnici pa sploh ne veš, kdo si. Ves čas si prizadevaš, deluješ v smeri tega, da bi ustrezala temu, kar misliš, da od tebe pričakujejo drugi.

V resnici ves stres, ki ga ob tem doživljaš, izhaja iz tebe. V resnici nimaš stresne službe, to kar je stresno, je tvoje poizkušanje, da ustrezaš pričakovanjem, ki si jih ti ustvarila v svoji glavi, glede tega, kaj drugi pričakujejo od tebe.

Vsi smo se kot otroci pretvarjali, da smo nekdo drug. Težava s pretvarjanjem nastane, ko se pretvarjaš, da se ne pretvarjaš, takrat, ko se v resnici pretvarjaš in to je laganje. Vsi vstopimo v to igro tam nekje okoli desetega leta. Nehamo govoriti resnico glede tega, kaj čutimo in kako se počutimo, glede izkušnje, ki jo imamo in namesto tega začnemo ustvarjati vtis skozi pretvezo. Pretvarjaš se, da se ne pretvarjaš, takrat, ko se pretvarjaš, da si nekdo, ki ti nisi. Nisi iskrena s seboj. In nisi iskrena z ljudmi na drugi strani. Želiš ustvariti dober vtis.

Glavni vir stresa je laganje. Laganje nas izčrpava. Laganje nas ubija. Laganje nas stane izgube stika sama s seboj.

Iskrenost se lahko zgodi samo, ko si utelešena. Prizemljenost je ključnega pomena za iskrenost. Avtentično osvobajanje in preseganje, je izkušnja, ki se zgodi v tvojem telesu. To ni nekaj, kar lahko rešiš s pozitivizmom. Ko si jezna, je bistveno, da si poveš resnico; Jezna sem. Pomembno je, da čutiš, kar čutiš in pustiš, da sediš s tem, kar doživljaš. To, da si jezna, je tvoja resnica. Ko si s tem, kar je, se to razpusti, izgubi naboj in steče skozi tebe. Glede tega ti ni treba ničesar narediti. Vse, kar to terja od tebe je iskrenost in opazovanje, da si priča temu, kar občutiš.  To, da greš skozi izkušnjo jeze ti omogoči, da jo presežeš. Občutiš jo. Imaš povečan srčni utrip, čutiš občutke v svojem telesu in si poveš resnico glede tega, kar čutiš. In na koncu lahko rečeš; OK, to je to.

To je avtentično osvobajanje. Tako kot otrok začuti jezo in če je starš prisoten, brez potrebe, da zatre, kar otrok doživlja, bo otrok izrazil svojo jezo, jo bo spustil skozi sebe in čez 5 minut se bo otrok spet igral, smejal in nadaljeval s svojo igro. Tovrstno avtentično osvobajanje se zgodi v telesu.

Osvobajanje se ne zgodi, ker se mora. Osvobajanje se zgodi, ker si iskrena, si poveš resnico in izkusiš to, kar čutiš v telesu. Ko doživiš izkušnjo, pride in gre. Ko se ji upiraš, ostaja. Eden od načinov, kako se upremo izkušanju je, ko si povemo, da bi morali izkušati nekaj drugega, kot v danem trenutku izkušamo. To je način, kako blokiramo to, da bi stvar lahko presegle.

Tvoji občutki so tvoja odgovornost in ne odgovornost kogarkoli zunaj tebe. Prevzemanje odgovornosti pomeni, da nehaš obtoževati zunanje okoliščine ali druge ljudi, pretekle dogodke, za stanje tvojega življenja.

Ravno zaradi tega večina odnosov ne deluje. Ljudje se hitro zaljubijo, ker idealizirajo kako čudovito je bilo prvo srečanje. Potem pričakujejo od osebe na drugi strani, da bo vedno takšna. Vendar je resnica vsak trenutek drugačna. Če hočeš resnično čutiti ljubezen, moraš opustiti tvoja pričakovanja in spomine glede tega, kako si se počutila… takrat, prvič. Da bi se resnično lahko odprla ljubezni, moraš spustiti spomine glede tega, kako si se počutila v preteklosti. Namesto, da živiš v preteklosti ali v prihodnosti, moraš prispeti v ta trenutek, tukaj in zdaj, da bi resnično lahko začutila, kaj čutiš.

V nasprotnem primeru je spomin ljubezni tvoj standard, kako bi te oseba morala ljubiti in če tega ne izpolnjuje, čutiš jezo glede tega, da ne ustreza pričakovanjem, ki jih imaš. Nisi tukaj in zdaj. Ne čutiš v tem trenutku. Ujeta si v stari pesmi; Zakaj me ne ljubiš več, kot si me nekoč ljubil?

Svetovni dan Ljubezni do Sebe nas opomni, da je to stvar izkušanja v vsakem trenutku. Ljubezen do Sebe ni stvar delovanja, ko moraš nekaj narediti. Ljubezen je občutenje in temelj za občutenje ljubezni je, da si utelešena v svojem telesu, da čutiš, kar čutiš in si poveš resnico.

Radikalna iskrenost ali kot jo imenuje moj dragi, brutalna iskrenost, je temelj za izpolnjujoče partnerstvo. Kajti v partnerstvu gre za dve celoti, ki ustvarjata neskončnost. V partnerstvu mora vsak prevzeti odgovornost zase in za to, kar se mu dogaja in biti iskren z osebo na drugi strani.

Obstaja razlika med iskrenostjo in nepremišljenostjo, kjer stopi v igro moč intuicije, ki je del tvoje notranjosti. Ravno zaradi tega je tako ključnega pomena, da prepoznaš svojo senzualno moč, kajti le takrat, ko si v stiku s svojo senzualno močjo in si v telesu, si lahko radikalno iskrena in se osvobodiš.

Zame osebno je največje darilo, ki ga lahko za Valentinovo podarim sebi in tistim, ki jih imam rada – radikalna iskrenost. Pa tvoje? Deli z menoj v komentarjih…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu.
Ker vem, da Ženska s svojo svetlobo pusti sled.