Izgubljena v prevodu

V zadnjih tednih sem na različnih koncih s strani žensk, ki so podjetnice slišala; da je bližnji ne razumejo, da če karkoli pojamra, takoj dobi servirano, da se smili sama sebi, da je čudna in da živi v oblakih. Potem pa se vse to nadaljuje še v odnosu s partnerjem, ki ji govori, da ni sposobna za podjetnico in da naj raje razmišlja, da zapre podjetje in naj začne iskati redno službo.

Notranje dvome in strahove pogosto projiciramo na ljudi zunaj sebe. In tisti, ki naj bi najbolj zaupali vate ti pogosto odslikajo tvoje nezaupanje vase. Zase lahko rečem, da sem v svojih 15 letih kar sem v podjetniških vodah samostojno morala okrepiti predvsem zaupanje vase in notranjo gotovost, da se vedno zanesem nase. Ne glede na to, kaj mi pravijo drugi. Vključno z mojim dragim.

Ravno danes sem tuhtala na to temo še iz drugega zornega kota. Kako pogosto se nam zgodi, da smo ženske, ko smo v poslu, zaradi tega, ker se cele vržemo v delo in je toliko enih stvari, ki te posrkajo vase, pogosto izčrpane, izpraznjene in utrujene.

Potem pa pričakuješ od svojega moškega, da bo naredil nekaj, da te bo razvedril, ti dal oporo, da te bo razumel, on pa te še dodatno potunka. In ugotovila sem, da smo pogosto enostavno izgubljeni v prevodu (beri ne razumemo različnosti med spoloma).

Bom kar na svojem primeru govorila.
Zadnji teden sem na polno v akciji in delam, skoz. Pišem in urejam stvari, nabralo se mi je cel kup stvari, ki jih moram plačati in to je povezano s tem, da moram tudi zaslužiti, ne!?

In sem se včeraj zvečer ujela, kako mi ni do stiskanja in kako me dotik mojega dragega vrže čisto iz štumfov. In sem mu rekla, da enostavno ne čutim bližine, ki jo potrebujem, da se lahko odprem in sem mehka in nežna in ženstvena.
Si moraš mislit, jaz, ki govorim o ženstvenosti in se ujamem takole.

Potem sem pa danes zjutraj razmišljala kaj je na stvari in dojela naslednje; ko sem v moški energiji zaradi preobilice dela in sem v intelektu in v tistem gremo-gremo-akcija razpoloženju, enostavno povozim samo sebe in svojo srčno navigacijo, ki mi kaže kam naj se obrnem in kaj je zame dobro in kaj potrebujem.

Enostavno pozabim na vse; pit, jest, lulat. Grem s tokom. Ko pa končam in se ustavim, pa me ujame vse tisto, kar je moralo počakati.
Ponavadi sem tečna in utrujena in izpraznjena in če takrat moj dragi od mene želi karkoli, se počutim, kot, da mi hoče vzeti nekaj, česar še zase nimam.

Dojela sem, da je nujno potrebno, da se jaz napolnim in negujem najprej sebe.
Ker, če jaz nisem ok- in pogosto, ko ful delam v resnici nisem ok – potem to občuti tudi moj dragi.

Ker je moški drugačen od ženske (in ja, vem, bummer, ni ti všeč), na celotno situacijo gleda popolnoma drugače.
O tem sem se dala podučiti iz prve roke.

Moški je z energijo zelo ekonomičen. Ne pozabi, da ima v svojih genih še vedno lovca. In ko gre na lov je planiranje in nabiranje energije za lov ključnega pomena. In ker toliko energije in virov vloži v svoj lov, se mu mora obrestovati.
To je za moškega življenjskega pomena. Domov mora prinesti »žival«. Ulov. Denar. Nekaj, kar predstavlja rezultat njegovega vloženega truda, energije in drugih virov.

Zato mi, v njegovih očeh, moj posel škodi, ker ni računice – več vlagam noter kot dobim ven. Pa še nesrečna sem.
In moški si želi ob sebi zadovoljno žensko. Ker če ženska ni zadovoljna, to pomeni, da on ni dober moški, da nekaj dela narobe. In ne mara tega občutka, da je nekaj narobe z njim, zato bi to rešil. In pogosto je rešitev, ki jo predlaga, da zapreš svoj posel.

Moški vedno gledajo s to računico, ker je zanj življenjskega pomena, da dobi več ven, kot je dal noter.

Me ženske, pa se velikokrat razdajamo in dajemo in dajemo in dajemo, pa ni finančnega povračila kot bi si želele. In potem moški iz svojega vidika začne ženski razlagati, kaj bi bilo boljše in kaj bi morala narediti v poslu, ker on ne vidi rezultatov, ki so nujna posledica tega, da je nekam vložil svoj čas in energijo.
In seveda takrat ti padeš čisto ven, ker ti soli pamet.

Ženske imamo z energijo drugačno izkušnjo, drugačen odnos in ne gledamo na stvari tako, da se nam more energijski vložek povrniti in po možnosti oplemenititi. Iz tega pogleda, ker tudi moški gledajo na nas, kot da smo take kot oni, samo bolj pomehkužena različica, jim pogosto ni jasno, kako to, da ne vidimo tega, da se ne splača in ni računice.

Druga stvar je pa ta, da če moški vidi, da v nečem trpiš, se trudiš in se odrekaš stvarem, ki so njemu pomembne, na koncu pa nisi srečna in zadovoljna, to zanj ni ok. Ker to pomeni, da je on izgubil svojo srečno in zadovoljno žensko.

Moški vedo, da ženska, ki je zadovoljna in izpolnjena, zaupa vase.

In za moškega je to, da uživaš življenje z njim najbolj pomembna stvar na svetu. Če ti ne uživaš, ker toliko delaš, potem je v njegovih očeh nekaj hudo narobe. In po njegovi logiki bi odstranil to, kar je moteče in kar v njegovih očeh povzroča to, da si nezadovoljna, torej tvoj posel.

Moški ti reče, da bi mogoče šla raje v službo, ker on to vidi tako, da potem se pa ne bi toliko trudila in mučila, bi več časa lahko preživela z njim, predvsem pa bi bila bolj srečna in zadovoljna.

Izziv je vedno v tem, da sodiš po sebi.

Zase vem, da se še vedno ujamem v tem, da mislim, da je moj moški tak, kot so moje prijateljice. Skratka, da me razume tako kot me razumejo one in da bere moje želje v podnapisih. Še vedno kdaj mislim, da je »poraščena« ženska. In od njega pričakujem, da mi bo pomagal, da se bom po napornem dnevu sprostila ob njemu.

Da bo naredil prave stvari. Da bo vedel, kaj potrebujem.
In potem sem razočarana, ker ne ve, kako mi lahko pomaga.
In vedno znova mi reče, da naj mu povem.

Kar v praksi pomeni, da moram jaz vedeti, kaj potrebujem.

Vse se začne in konča pri tebi. V tvoji notranjosti.

Ti si tista, ki mora dati jasna navodila. In to je včasih velik izziv. Ker to pomeni, da moraš ti vedeti.

In tisto mesto v tebi, kjer so vsi odgovori, je tvoja medenica. V tvoji maternici so vsi odgovori.
Vendar je to mesto pogosto tako zapolnjeno z razno raznimi stvarmi, kramo, čustvi, da nimaš jasnosti, ki jo potrebuješ, da poveš, kaj potrebuješ.

In potem iščeš stvari razumsko, intelektualno. Vendar odgovorov ne najdeš v glavi. V tvojem telesu so.
Utelesiti se moraš in v svoji notranjosti začutiti, kaj je odgovor.
Da bi to lahko naredila, je prvi korak, da upočasniš in se se sprostiš. Dejstvo je, da se moraš odpreti, da bi lahko karkoli sprejela.

In ključ je v zmehčanosti. V tem, da si v stiku s svojim telesom in pustiš tok energije, da teče akozi tvoje telo.

To, kako do odgovorov, bom s teboj delila v spletnem druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer te bom vodila v stik s tvojim Orakljem, z modrostjo, ki počiva v globinah tvoje Biti. Več najdeš >>>tukaj<<<

Mojemu zapisu, ki sem ga delila v skupini s svojimi Sistars na FB je sledil uro in pol dolg pogovor in modrosti, ki jih je delil z menoj kot odgovor na tale zapis, bom podelila s teboj v zapisu, ki sledi naslednji teden.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S: Če čutiš, da je negovanje sebe nekaj, kar ti predstavlja izziv, se mi pridruži v 8 tedenskem spletnem programu, kjer bom s teboj delila vse, kar je pomembno, da veš o tem, kako negovati sebe. Več najdeš tukaj >>> Neguj Žensko v Sebi,