Ko dve celoti postaneta neskončno…

Partnerstvo je po mojih izkušnjah magična povezanost, ki temelji na medsebojni uglašenosti. Partnerstvo ni zgolj medosebni odnos, je povezava dveh celot, ki skupaj postaneta neskončno. Partnerstvo je način Biti. Partnerstvo je paradigma sinergije in alkimije. In ne zadošča, da o njem zgolj beremo ali se pogovarjamo… partnerstvo pomeni, da greš v akcijo, da si umažeš roki, da izpljuneš to, kar te muči, da podeliš svojo Resnico, da poveš kaj zate ne funkcionira. Ja, ti si lahko v odnosu in se pretvarjaš, da vse deluje. V partnerstvu tega ne moreš.

Partnerstvo zahteva od vsakega posameznika, da je to kar je. Partnerstvo je najprej part- vsak je del partnerstva, gre za dve celoti se povezujeta v neskončno. Vsak od partnerjev mora najprej Biti to kar je. Poznati mora sebe. Držati mora sebe.

Biti partner pomeni, da si odgovoren za svoj del tega neskončnega. Ti moraš vedeti kaj hočeš, kaj so tvoje srčne želje, da lahko sebe deliš z osebo na drugi strani. Šele, ko si ti v stiku s seboj, lahko čutiš osebo na drugi strani. Šele, ko ti držiš svoj prostor, ustvariš prostor za osebo na drugi strani.

Kajti vedno, ko podeliš sebe, ko podeliš svojo Resnico pride do tega, da to vznemiri skupno polje partnerstva. Lahko pričakuješ, da bo prišlo do širitve, do tega, da se bo nekje nekaj razpočilo in to bo naredilo prostor za širitev, za nekaj novega.
Partnerstvo ni status quo, kjer sta oba pri miru, kjer se nihče ne upa ničesar narediti, da ne bi vznemiril osebe na drugi strani. Partnerstvo je napeto, je vznemirljivo in ja, vsake toliko se razpočijo iluzije, razpočijo se ustaljene forme in čas je za rast, za napredek. Partnerstvo ima za namen rast obeh, ki sta del partnerstva.

Ko spreminjaš realnost partnerstva vsakodnevno, je pomembno, da znaš počistiti štalo, ki je nastala. Pomembno je, kako podeliš stvari, brez zadrževanja in rokovanja v rokovicah. Srčna komunikacija je osnova partnerstva. Oba se zavedata, da moraš držati sebe, ko čistiš nered, ki je nastal. Ne moreš preložiti na svojega partnerstva tega, kar ti čutiš v sebi. Oba partnerja se zavedata, da mora vsak prevzeti odgovornost zase. Za to, kar čuti, za to, kar doživlja, za svoje iluzije, za svoje ranjenosti. Ti si odgovorna zase in partner na drugi strani je odgovoren zase.

Partnerstvo je vnemirljivo, je bogato, dragoceno, je izjemno naporno in hkrati izjemen blagoslov za oba. Alkimija partnerstva je druženje, ki vodi v globine partnerstva, v ples partnerstva in razkriva veščine, ki jih v tem plesu moraš poznati.

Da bi lahko bila v partnerstvu moraš najprej resnično poznati sebe. Vedeti kdo si. Poznati svoje želje, svoje potrebe in držati svoj prostor. Kajti ti si tista, ki sesuješ svoj prostor zavoljo nekoga drugega in ne obratno.

Na začetku partnerstva je prisotna širitev, razcvet, radost, rast. Izziv je v tem, ali bo ženska sesula svoj energijski prostor zaradi želje po ugajanju in ali bo moški na drugi strani sesul svoj osebni prostor v želji, da bi poskrbel za žensko. V tem, ko nehaš držati svoj osebni prostor in se hočeš prilagoditi, ustreči izgubiš stik s seboj.

Eno najboljših mest, kjer se učimo držati svoj prostor in se mojstrimo v tem je brez dvoma v odnosu. Držanje prostora zahteva sočutje in empatijo. In pomembno je razlikovati med empatijo in simpatijo. Prostor za nekoga lahko držiš samo, ko si v empatiji. Empatija pomeni, da držiš svoj osebni prostor in čutiš z osebo na drugi strani. Simpatija pa je na drugi strani poistovetenje z osebo, kar povzroči, da sesuješ svoj osebni prostor, da bi ustegla nekomu drugemu.
Ko si prvič v odnosu empatična in ne odreagiraš na izliv osebe na drugi strani, oseba, ki je bila prej ajena, da si bila z njo v simpatiji lahko to interpretira kot da ti ni mar. Resnica je, da ti je precej bolj mar, ko nehaš hraniti čustvene težave oseb v svojem življenju. Namesto, da se z njimi valjaš v blatu čustvenih naplavin, držiš svoj prostor. Ni težko sedeti s človekom v bolečini, če si bila ti v bolečini in si pomirjena s svojo bolečino. To je tisto, kar omogoči globoko izkušnjo razumevanja. Če si že čutila čustvo, ki ga doživlja oseba na drugi strani in ga sprejemaš v sebi, boš lahko sprejela ljudi v njihovih občutkih.

Zato je veščina držanja osebnega prostora, da bi lahko držala prostor za partnerstvo ključnega pomena. S tem se partnerstvo čisto zares začne. Več o tem, kako držati svoj prostor delim v zadnji številki Namarie, ki je na voljo tukaj…

Izziv je brez dvoma ravno v tem, da si v partnerstvu celota, da se zavedaš, da v partnerstvo prinašaš celo sebe in da ti zmoreš najprej spoznati, sprejeti in objeti sebe, ter držati svoj prostor, biti svoja celota.
Zato vedno znova pravim, da je paradigma partnerstva povezana s tem, da sta dve celoti povezani v neskončno.

Trije ključni koraki, ki vodijo v intimno partnerstvo….

Najprej spoznavamo sebe. To, da resnično čutiš sebe in veš, kdo ti si, kakšne so tvoje srčne želje in potrebe je bistvenega pomena, da lahko to deliš z moškim na drugi strani.
Ko veš kdo si, je potrebno utelesiti sebe, držati svojo posodo, biti prisotna in empatična. Veščina tega, da držiš svojo posodo je bistvenega pomena v konfliktih ali nesporazumih, ko pogosto delujemo po svoji notranji avtomatiki.
In tretji korak je, da ustvariš povezavo z osebo na drugi strani. Umetnost intimnosti in ženstvenosti je tisto, kar pomaga pri ustvarjanju te povezave z moškim.

Četrti korak je povezan s komunikacijo in s veščinami, kako svoje želje in to, kdo ti si deliti s svojim moškim na način, ki je sprejet. Da te moški sliši in da naredi stvari, ki jih z njim podeliš. V zadnjem modulu delim evolucijo moškega, faze skozi katere moški potuje v svojem razvoju in jezik junakov, katere so besede, s katerimi dobiš takojšnjo pozornost svojega moškega in ki moškemu sežejo direktno v srce.
To je znanje, ki ga delim samo z udeleženskami DFAkademije, kajti najprej moraš spoznati sebe in držati sebe, preden lahko sebe deliš z drugimi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Več o DFAkademiji si lahko prebereš tukaj…