Moški smo zelo podobni veščam… gremo na luč.

Razlika med moškim in ženskim svetom je od nekdaj nekaj, kar me navdihuje. In leto 2007 na Nilu je zapisalo velik premik v mojem notranjem svetu. Ko sem dobila enega svojih »navdihov« s strani svoje duše, v povezavi s smerjo mojega dela v prihodnosti, nisem bila čisto nič navdušena … povezovanje, soustvarjanje, ženski svet in odnosi z moškimi. Milijone svetlobnih let od tega, kar bi si želela delati in kar bi moja osebnost izbrala. In ko ne gre zlepa, gre zgrda in tako sem skozi lastno izkušnjo spuščanja v notranji svet teme začela spoznavati kaj ima duša v mislih zame.

Od leta 2009 aktivno delam z ženskami. Tako je izbrala moja duša in podala sem se v neznano. Dejansko v neznano, kajti o razliki med moškim in ženskim svetom je napisanih veliko knjig, ki razlike opisujejo zelo površinsko, mene pa od nekdaj zanimajo globine in tako sem začela pri sebi, v svojem partnerskem odnosu. Po dvajsetih letih, lahko z gotovostjo rečem, da je vsako leto lepše in boljše in svoje navdušenje nad mojo boljšo polovico nedvomno lahko pripišem neštetim uram kontempliranja, poslušanja, povezovanja in medsebojnega uglaševanja. In vse se začne pri razliki med moškim in ženskim svetom.

Ena mojih največjih ovir v odnosu je bil prepad med in nerazumevanje moškega sveta. Rada rečem, da ženske gledamo na moške kot na poraščene ženske, pač videti so drugače, vendar ni razlike. V svojem večletnem raziskovanju moškega sveta sem ugotovila, da ne bi mogle biti dlje od resnice. In v vseh teh letih raziskovanja sem zaslišala številne moške, kako gledajo na ženski svet in na razlike, največji vir navdiha pa so nedvomno moji pogovori z mojim najdražjim.

In tako sva nekaj noči nazaj imela eno tistih seans, v katerih pogosto svojo čeljust pobiram s tal, ker me preseneti z jasnostjo svojih razmišljanj in z izjavami, ki jih vsekakor ne bi pričakovala. Pogovor je tekel o varanju in o tem zakaj moški odidejo drugam. Ker je to pogosto tema mojih pogovorov z ženskami in najpogostejši razlog zakaj se oglasijo pri meni, me je resnično zanimalo njegovo mnenje. Na moje veliko presenečenje sem dobila odgovor; da moški ne rabi razloga, da bi odšel drugam. Moški so po naravi poligamni, in njihova zaveza eni ženski je zanje velik korak. In gre za zavezo.

»Moški potrebuje razlog, da ostaja v zvezi in ne da odide,« mi je razlagal. »Ženska je tista, ki potrebuje razlog, da odide iz odnosa. Ženske rade rečete, da so vam odnosi pomembni, moškim pa ne. To ne drži. Res pa je, da na odnose gledamo popolnoma drugače. Moški potrebuje podporo ženske in njeno svetlobo, njeno izžarevanje zato, da ostaja v odnosu. Ker, če ženska svojo luč ugasne, in je ne prižge nazaj, se pri moškemu čez nekaj časa vklopi njegov nagon in gre po svetlobo drugam.«

Seveda sem o tem že slišala govoriti Deido in druge strokovnjake s tega področja, vendar je vseeno nekaj popolnoma drugega, ko ti o tem več pove tvoj dragi. Večina žensk začenja partnerstvo z moškim, ki dela stvari, zaradi katerih ga ženske vidimo kot čudovitega. In vendar se pogosto to začetno navdušenje, ko se partnerstvo razvija, spremeni. In ženske rade rečemo, da se je moški spremenil. In vse prevečkrat ženske poskušamo spremeniti svojega moškega, da bi nam ustrezal, in to na ženski način. Zaradi nerazumevanja moške narave ustvarjamo velika nesoglasja in še povečujemo prepad, ki zeva med moškim in ženskim svetom.

Eno največjih nerazumevanj, na katere hitro naletimo je dejstvo, da ženske motivira zunanje okolje in moškega notranje okolje. Kar v praksi pomeni, da se moški ne bo spremenil, če ga boste kritizirale. Kritika je ženski način, kako vplivamo druga na drugo in s tem dosežemo spremembo, pri moških pa kritika ne deluje na tak način. Moški, ki je kritiziran, se bo umaknil in ne bo spremenil tega, kamor je letela kritika ženske. Ženska, ki se pritožuje nad moškim, da ji ne prinese cvetja, da je nikamor ne pelje, ne bo dosegla s tem, da bi jo moški bolj crkljal, kar si želi, pravzaprav bo dosegla ravno to, česar si ne želi … razdalja med njima se bo povečala in prepad se bo poglobil.

Ker je moški notranje motiviran, bo vedno preveril vir iz katerega kritika prihaja. Če spoštuje vir, potem bo kritiko, ki prihaja od zunaj vedno primerjal s svojimi notranjimi parametri in pogledal, ali to zanj drži. In tudi če oceni, da kritika zanj velja, se ponavadi odloči, da se oddalji in stvar predela po svoje. Kajti pri moškem je odločitev, da nekaj naredi v zvezi s stvarjo vedno povezana s to odločitvijo, ali je vredno truda. In če moški vira kritike ne spoštuje, se ga sploh ne bo dotaknilo, kar odpadlo bo z njega.

Ženske smo tukaj popolnoma drugačne, kajti že po naravi smo izjemno prilagodljive, kar v praksi pomeni, da tudi, če bo moški z nami delil zgolj opazko, da nam tale modra obleka ne paše preveč, bomo to vzele dobesedno in je nikoli več ne bomo oblekle ali pa jo bomo iz trme vedno znova in znova, vendar v vsakem primeru opazka vpliva na naše počutje in obnašanje. Ker smo po naravi prilagodljive, to, da se ne prilagodimo od nas zahteva ogromne količine energije in napora. Ker smo ženske izjemno občutljive za okolico lahko nekaj, kar moški izreče zgolj kot opazko, vzamemo za kritiko. To, kjer ženska sliši kritiko, za moškega sploh ni kritika in obratno. In tukaj smo si hitro v laseh, če stvari ne skomuniciramo.

Kritika v vsakem primeru razjeda odnos. In ženske se pogosto sploh ne zavedamo, da nas moški ne kritizira, ko z nami deli to, o čemer razmišlja. In na drugi strani se ženske sploh ne zavedamo, da kritiziramo moškega, ko se pritožujemo in dajemo predloge, kako bi odnos lahko spremenili na bolje.

Eden od načinov, ki ga moramo usvojiti, če želimo izboljšati svoje medsebojne odnose je, da znamo na moško stran skomunicirati kaj potrebujemo. Ženske smo izjemno zanimiva bitja. In ena od stvari, ki me v ženskem svetu vedno znova osupne, je naše pričakovanje, da bodo moški vedeli kaj si želimo in nam to dali brez, da me karkoli skomuniciramo. Nekako bi moral vedeti, kaj mi je všeč, saj me ljubi, ne!?

Kritika je pogosto eden tistih prihuljenih načinov, kako ženske sporočamo moškim, kaj potrebujemo v upanju, da bomo to tudi dobile. Kritika s strani ženske sporoča: »Ne dobivam tega, kar potrebujem…« in to bi mi moral dati. In ker mislimo, da so moški kot ženske in da bodo znali prebrati med vrsticami, kaj potrebujemo, jih pogosto kritiziramo v upanju, da bomo dobile, kar potrebujemo. Vendar smo ženske tiste, ki znamo prebrati med vrsticami ranjenost ob tem, da nismo dobile to, kar potrebujemo in pričakujemo. In ženske to nesposobnost moškega, da nam bere misli, kot se rade izrazimo, vidimo kot njegov izraz, da nas ne ljubi. Ker če bi nas resnično ljubil, potem mu ne bi bilo vseeno, potem bi vedel, kaj potrebujem in bi mi to tudi dal, preden bi jaz povedala, da to potrebujem.

Vendar so ravno zaradi razlike med moškim in ženskim svetom, pričakovanja, ki jih ne izrazimo eden največjih uničevalcev odnosov. Kajti ženske smo prepričane, da moški ve, kaj si želimo in potrebujemo in nam nalašč ne da tega, kar potrebujemo in to zadržuje. In tukaj vstopamo v bitko za moč in nadzor. V resnici pa moški ne ve, kaj potrebujemo, ker mu tega nismo jasno povedale, ker ne govori našega jezika in ne zna brati med vrsticami. Ne uporablja besed na enak način kot ženske in ne sliši stvari na enak način kot ženske. In ne, ni tak kot ženske, ne le da je videti drugačen, dejansko je drugačen.

Naučiti se moramo prisluhniti sebi in svoje potrebe, ki jih imamo skomunicirati na drugo stran na način, ki bo sprejet v moškem svetu. In tukaj je nasvet, da svoje želje izražamo z nasmehom na obrazu in smo v svoji svetlobi in izžarevanju nedvomno na mestu. Ženske smo pozabile na svojo sposobnost, da smo luč, da sijemo in preobražamo svet okoli sebe s svetlobo. In to je nekaj, kar se moramo ponovno spomniti, kar moramo usvojiti in uporabljati. Kajti glede na ugotovitev iz začetka tega pisanja je jasno, da je naše izžarevanje in svetloba, ki jo sijemo iz sebe tisto, kar ohranja naše partnerstvo.

Z besedami mojega dragega: »Veš moški smo zelo podobni veščam. Dokler je luč prižgana letamo okoli nje. Ko se ugasne, še vedno vztrajamo. Vendar je od vešče odvisno kako dolgo. Ene vešče gredo drugam po 20 minutah, ene vztrajajo nekaj ur, ene do jutra. Vendar v odnosu potrebujemo podporo ženske, da vztrajamo.«

Zato drage dame, prižgite svoje svetilke. Bodite to, kar ste.

Namaste

Taja Albolena

P.S. In te zanima več na temo razlik med moško in žensko naravo Te vabim na spletno druženje. Več na povezavi tukaj…