15. 10. 2013

Ko si drzneš…

Taja Kreacija, Poslanstvo, Ženska 1 Comment

Drznost je ena najpomembnejših kvalitet na naši poti. Da si drzneš biti dovolj pogumen (pogum pomeni, da si srčen), da si to kar si. Drznost je lastnost, ki jo danes enostavno moraš imeti. Drznost, da se pokažeš, da slediš svojemu srčnemu hrepenenju, svojim srčnim željam, da živiš na polno. In to še posebej takrat, ko si ranjen, ko boli, ko bi se najraje skril in igral majhno igro, da ne bi bil ponovno ranjen. Upati si, imeti pogum, da slediš svojemu srcu namesto pogojevanju, namesto udomačenosti. Izbrati sočnost življenja je svojevrstna drznost, ki napolni tvoje telo, ki te izpolni popolnoma. Napolni te z radostjo in samo tako živiš življenje, ki te je vredno. In vsak trenutek je tvoja izbira ali živiš življenje iz svojega srca, avtentično tvoje, ali slediš udomačenosti, strategijam in pogojevanju, ki so del tvoje vzgoje, odraščanja, družbe.

Eden tistih AHA momentov se je zgodil, ko sem dojela, kako zlorabljamo besede, kako v resnici sploh ne vemo, kaj govorimo. In skozi debato z mojim moškim, ko mi je jasno razložil, da s tem, ko zlorabljam besedo “rabim”, ustvarjam zmedo pri njemu in hkrati izgubljam njegovo pozornost, sem dojela, da ženske pogosto ne razločimo, kaj so naše potrebe in kaj hočemo. Da bi bila zmeda še večja, pa smo večinoma ujete v tem, da si sploh ne dovolimo, da bi bilo za nas poskrbljeno, ker sodimo to, kar dopustimo, da nam je dano, skozi to ali si stvar zaslužimo ali ne.

Zmedena? Hja no, moram priznati, da sem tudi sama nekaj časa gledala s široko odprtimi očmi, potem pa sem dojela, da sem si večino svojega življenja kupovala pozornost in ljubezen s tem, da sem delala stvari za druge, da bi mi potem uslugo vrnili, da sem se žrtvovala za druge s to predpostavko, da so mi oni dolžni in da sem bila pogosto samovšečna in večvredna v odnosu s tistimi, kjer sem precenila, da je moja vrednost višja. UAU lahko si predstavljate kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sem svojo vrednost in to kar sem mislila, da si zaslužim ocenjevala na podlagi dogodkov, situacij in odnosov v zunanjem svetu.

In potem je prišlo razodetje, da se pravzaprav ves čas prodajam, ker sem upravičevala to, kar sem dopustila, da pride k meni s tem, kar sem naredila v preteklosti, s tem, kar si zaslužim. Dojela sem, da je ključna težava večine žensk v tem, da sploh ne vemo, kaj potrebujemo. Nihče nas ni nikoli vprašal. In mislimo, da vemo, v resnici pa sledimo pogojevanju družbe in temu kar mislimo, da si zaslužimo. To je arhetip ustrežljivke, ki svoje kvalitete vedno prodaja za dobrine zunaj nje, pa naj bo to ljubezen, pozornost ali denar. In ko sem pripravljala razširjeno spletno druženje Objemi Sebe, se je ustrežljivka razkrila v svoji pravi podobi.

Si predstavljaš svet, v katerem bi vsi jasno vedeli, kaj potrebujejo? Kjer bi se vsi jasno zavedali, da so zadovoljene potrebe tiste, ki podpirajo tvoj prihodnji jaz, tvojo veličastnost, tvoj resnični jaz? Kjer bi zlahka povedala kaj potrebuješ, ker bi s tem opolnomočevala ne le sebe, temveč vse okoli sebe? To je paradigma najsrečnejše ženske na svetu. Ženska, ki je v svoji polni moči ve kaj potrebuje, da bi njen razcvet postal še večji, globlji, da bi njena odprtost, njena srčnost preobrazila svet. Da bi še bolj zasijala v svoji lepoti in svetlobi.

Ženska, ki je srečna, ki je zadovoljena, ki je radostna sije, širi iz sebe življenjsko silo in s tem izžarevanjem polni baterije moškega. In moški zlahka osreči žensko, ki je že srečna še bolj. In tej sreči ni nikoli konca, vedno si lahko srečna še malo bolj. In takrat, ko gre ženska skozi svoje življenje brez tega, kar potrebuje, žaluje. Žaluje za izgubljeno prihodnostjo, ki jo je videla, žaluje za intimnim partnerstvom, ki ga je zaznala, ko je vstopila v odnos, kajti ženske vedno vidimo potencial stvari v katere vstopamo. In ker ne znamo izraziti svojih potreb, ki bi nas popeljale k našemu največjemu potencialu, k najboljši verziji nas samih, žalujemo. In po letih žalovanja ženski ni težko reči odhajam, kajti zanjo je stvar zaključena, za njo so leta žalovanja, medtem ko moški ponavadi šele takrat začuti žalost, če govorim o partnerskem odnosu.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, da se naspimo ker smo si to zaslužile s tem, da trdo delamo. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In ne zato, ker to potrebujemo. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od vsega in žalostne v sebi, da je cena tega tako visoka. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas.

Izziv je v tem, da se naspimo zato, ker vemo, kaj bomo spočite lahko naredile naslednji dan, ker bomo bolj potrpežljive, bolj prijazne. Da gremo na druženje, ker vemo, da nas bo to napolnilo z vitalnostjo in dobro voljo in da smo dobro razpoložene bolj v toku in lažje naredimo vse kar je potrebno narediti. Da si vzamemo dopust, ker vemo, da nas bo to napolnilo z navdihi in kreativnostjo, da bomo v prihodnosti lahko sebe izrazile še bolj avtentično in še več prispevale. Čas je, da premaknemo svoj pogled in se osvobodimo navad, ki nas držijo v preteklosti. Kaj praviš?

Sama rada rečem, da ni res, da ne moreš ničesar narediti! Vprašanje je samo kaj bolj ceniš v sebi, kaj izbiraš in čemur daješ, namenjaš svojo pozornost. Pot srca ni lahka in to kar potrebujemo je naše nenehno naravnavanje, nenehno uglaševanje z njo. Tukaj ni avtomatike, je zavestna izbira 24/7, vedno znova in znova. Tukaj ni udobja in ni sigurnosti, in ja, pogosto je grozljivo in strašljivo, ko ne veš kam greš. In vendar srce napolni naše življenje z vitalnostjo in sočnostjo, če imamo pogum in drznost, da mu sledimo. Ker si tega vredna!

In ti? Si upaš? Slediš svojemu srce ali svoji udomačenosti?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena