Ko te moški prizadene…

… je pomembno, da mu to takoj poveš.

Veš tisto, ko pride tvoj moški domov in vstopi skozi vrata s telefonom prislonjenim na uho in globoko zatopljen v pogovor. Pride mimo tebe in te bežno poljubi na lice. Brez, da bi se resnično vedela, kaj se je zgodilo, postaneš nejevoljna.
Zase vem kolikokrat sem se iskreno veselila prihoda mojega moškega, ko pa je vstopil in me sploh ni opazil, njegova pozornost pa je bila nekje drugje, sem se počutila prizadeto in nevidno.

Vendar sem svojo prizadetost poskušala skriti, ker nisem hotela, da mi me imel za zahtevno žensko. Potem pa so se takšne majhne stvari vedno znova nabrale, ko sem za kakšno popolnoma nepomembno stvar res znorela in sem bila ravno toliko presenečena sama nad seboj, kot moj dragi na drugi strani.

Trajalo je kar nekaj časa, da sem vzela to lekcijo iskrenosti, ki govori o tem, da moram izraziti, če me nekaj zmoti, mi ni všeč ali me boli.

Moški potrebuje tvojo povratno informacijo. Še posebej takrat, ko naredi nekaj, kar je zate boleče.

Če mu ne poveš, da te boli, ker misliš in pričakuješ od njega, do bi to moral vedeti, in te še bolj zadane, ko nič ne naredi v zvezi s tem, moraš ti prevzeti odgovornost za to.

V mojem zgornjem primeru sem se naučila, da izrazim, ko me zaboli njegova neprisotnost. Večkrat sem mu povedala, kaj si želim od njega in kako pomembno je zame, da me pozdravi in objame, ko pride domov. In če na to pozabi, izrazim svoje občutke največkrat z: »Auč, to boli.«

In ko se obrne in vpraša: »Kaj?« sem se naučila (ok, še vedno se učim ;)) da mu povem kaj bi rada, namesto da ga kritiziram, česa ni naredil. Na primer: »Tako dobro dene, ko me pogledaš v oči in me poljubiš.« namesto »Spet si pozabil, kako pomembno mi je, da mi nameniš pozornost.«
Priznam, to je bila včasih moja praksa.

Zelo dobro poznam posledice kritike na moškega. Moj dragi pravi, da je razlika med tem, da poveš kaj bi rada in kritiko očitna.
V prvem primeru mu daš koristne informacije in mu poveš, kaj lahko v zvezi s tem, da te je prizadel in te boli, naredi.
V drugem primeru pa ga le kritiziraš in mu ne poveš kaj lahko naredi zate.

Da bi lahko s svojim dragim podelila to kar čutiš, pa moraš v prvi vrsti to začutiti v sebi.

Prijateljica je z menoj delila, kako je bila na zmenku in jo je fant vprašal, če jo lahko pospremi do stanovanja. Ni bila razpoložena za karkoli in je precej neprepričljivo rekla: »No, ja, ok, prav.« Ženska bi takoj vedela, da je bil to ne in da je omahovanje prisotno, ker noče biti nesramna in ga zavrniti. Izziv je v tem, ker moški niso ženske in tega ne vedo.

Ženske pogosto ne znamo reči direktno in odločno; NE.

Zakaj? To je eno tistih spoznanj, ki sem ga usvojila precej pozno, priznam. Se me je pa globoko dotaknilo spoznanje, da se neodzivnosti naučimo že zelo zgodaj.

Pogosto smo bile kot deklice zavrnjene ali celo kaznovane, če smo bile odkrite glede tega, kako smo se počutile. Čustva otroka so pogosto prezrta ali pa se starši trudijo, da bi otroka prepričali, da čuti drugače kot čuti, kar ima za posledico, da kasneje v življenju ne znamo izraziti resnice. Ali bolje rečeno, da se trudimo, da bi bile prijazne takrat, ko je ogrožena povezanost z ljubo osebo.

Če ne znaš s svojim moškim podeliti iskrenega odziva, tako takrat, ko naredi nekaj dobrega, kot takrat, ko naredi nekaj bolečega, mu ne daš koristnih informacij na voljo s pomočjo katerih bi lahko navigiral.

Moški lahko samo tako izbere pri sebi, kako se bo odzval. Zato je pomembno, da si vedno, ko moški naredi nekaj, kar je zate boleče odzoveš in to pokažeš.

Ob tem je modro, da se vzdržiš kritike in obtoževanja. Moški vedno dela najboljše kar lahko s tem, kar ima. Zato je sočutje na tvoji strani zaželeno. Poleg tega je pomembno, da veš, da so koristne informacije za moškega ključnega pomena.

Da bi to lahko naredila, moraš biti ti v stiku s seboj, da lahko izraziš to, kar čutiš. Da bi resnično začutila, kaj je prisotno, kaj čutiš, moraš biti v stiku s svojim telesom in s tem, kaj se v tvoji notranjosti premika.

Zato je tako pomembno, da znaš upočasniti in prisluhniti svojim občutkom v telesu. In to ni nekaj, kar narediš enkrat, to je stvar dnevne prakse.

Iz osebne izkušnje vem, kolikokrat povzročimo težave v odnosih z moškim enostavno zaradi tega, ker pozabimo, da smo različni, zelo različni.

In komunikacija z moškim, da znaš govoriti v njegovem jeziku in mu dati koristne informacije, ki jih potrebuje, je umetnost, ki jo je modro izmojstriti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.