Negovanje Duše

Ja, zadnje čase nam je omogočeno res veliko. Nikoli v zgodovini človeštva, kot ga poznamo, ni bilo na voljo toliko informacij in toliko aktivnosti na temo osebne rasti. In vendar še vedno mnogi menijo (vključena do nedavnega), da duhovno rastejo, ko obiskujejo delavnice, berejo knjige in delajo na sebi. Lahko bi rekla, da so mi malček pristrigli krila, ko sem pri Caroline Myss izvedela za dejstvo, da osebnega duhovnega življenja praktično nimam. Hudo sem se zamislila.

Ljudje na zahodu nimamo osebnega duhovnega življenja. Menimo, da če gremo enkrat na mesec na seminar, beremo knjige in obiskujemo terapevte, da je to naša duhovna praksa. Šele ko sem se znašla v duhovni krizi, ki jo mnogi poimenujejo temna noč moje duše, sem ugotovila, da vse to kar sem delala ni zamenjava za duhovno prakso. Duhovna praksa vključuje molitev, kontemplacijo, globoko notranje raziskovanje, v katerih se soočiš s svojimi strahovi zakaj si ne dovolim biti vse to, kar sem (samosabotažo) in razgališ iluzije moči. Hkrati pa se soočaš z dejstvom, da svoje vodstvo vedno slišiš, le da si raje prikrivaš, da jih slišiš, kajti meniš, da se s tem lahko izogneš resnici. In ljudje ne maramo resnice. Pravijo da resnica boli. Vendar prava bolečina leži v dejstvu, da v resnici slišimo svoje duhovno vodstvo in izdamo sami sebe, ko mu ne sledimo.

Dejstvo je, da se rodimo 100% intuitivni. In ni je metode, ki bi vas lahko naredila bolj intuitivne kot že ste. In ni je tehnike, ki bi jo lahko uporabili, da bi bili bolj intuitivni, kot že ste. Vsak dan naredite na stotine skenov na ljudeh s katerimi se srečate, takoj jih označite za vredne zaupanja ali nevredne zaupanja, na podlagi vaše intuicije. Seveda z uporabo ozavestite svoje danosti. In za to so seminarji, ki vas pri tem podpirajo lahko dobrodošli.

Ozavestila sem, da so nam tehnike priročne pri osebni rasti, ko pa vstopimo na področje duha in duše, pa nam bolj hodijo v napoto kot ne, ker se bolj zanašamo na tehnike, kot na dejstvo, da moramo prisluhniti svoji notranjosti. Nedvomno so tehnike uporabne in nam na trenutke prav pridejo. In vendar jih imamo v svoji škatli z orodji ponavadi veliko več, kot jih sploh uporabljamo. In tako se ukvarjaš s tem, da moraš poškropiti prostor, očistiti svojo avro, porezati vezi in se povezati z virom, po možnosti uporabiti točno določene kristale in seveda ne smeš pozabiti prižgati svečke. Močno mi je bilo nelagodno, ko sem se prepoznavala v ritualih in obredih, ki sem jih toliko časa rutinsko izvajala in vendar v resnici niso potrebna. Napačno bi bilo trditi, da tega ne potrebujemo več in da je to bz… kolektivno gledano in vendar sem mnenja, da v svojem življenju prideš do točke, ko prepoznaš, da je dovolj, da enostavno in samo SI.
Seveda so tehnike dragocena orodja, ki nam vsake toliko prav pridejo in vendar kot pravi Dr. Pearl nam lahko postanejo dodatni koleščki na kolesu, ki ga vozimo včasih odveč in takrat je tako lepo, če to lahko predaš komu, ki je ravno v fazi, ko rabi dodatne koleščke za svoje kolo. In tako se je zgodil moj navdih, ko sem začela podarjati knjige in karte, moja dodatna koleščka, saj sem prepoznala, da zadostuje če samo sem. In zdaj vozim svoje kolo :)

Spomnila sem se na lepoto, ki jo moja duša vidi v cvetu vrtnice na vrtu ali v listih na drevesu. Zdaj si vzamem čas za negovanje moje duše, da se skupaj zazreva v oblake na nebu in iščeva angele. Za smeh in radost z mojim notranjim otrokom, ki potrebuje pozornost in zaščito. Ozavestila sem pristno navdušenje in strast, ki kipita v meni, ko lahko komu pomagam in ko skupaj ozavestiva oviro, ki svetlobi diamanta onemogoča, da sije navzven.
Tako sem začela z molitvijo, z osredotočanjem na svoje občutke in dejstvo da samo sem in da v resnici ne potrebujem nobene akcije, da bi potrdila svoj obstoj. Globine moje duše so me opozorile na izbire, ki jih v svojem življenju delam skozi senco ali svetlobo. Na večernem druženju 1.10.2010 bomo pogledali v temno noč moje duše, v transformativno popotovanje, ki nas spomni kdo smo in zakaj smo tukaj.

In ker bi na to rada spomnila vse vas, sem se odzvala klicu moje duše, ki me je navdihnil za vikend negovanja na morju, pa ne le duše, razvajali bomo tudi svoja telesa, kajti brez njih ne bi bili to, kar smo – božanski. Zatorej se vidimo konec oktobra na slovenski obali, ko bomo dva dni razvajali svojo dušo. Začeli bomo že v petek zvečer z zvočno kopeljo s kristalno posodo in meditacijo plavanja z delfini. Zaključili pa v nedeljo popoldan. Vmes pa se bodo dogajali čudeži :)