Nekaj novega se lahko porodi samo iz nečesa novega.

Ena tistih stvari, ki jo v zadnjih mesecih opazujem zelo od blizu so številni načini, kako se je sram zažrl v tkanino življenja in kako upravlja z našimi življenji.

Sram nas oblikuje.
In pogosto je prisoten na tako zelo prikrite načine, da se jih ne zavedamo in jih ne zaznamo. Ko se počutiš, kot da je nekaj hudo narobe s teboj, ne glede na to, kako se trudiš, se v ozadju skriva sram.

Že kot majhna punčka sem imela radar za zasramovanje in poniževanje.
Ko me je kdo naslovil s tistim famoznim vprašanjem; »Kdo pa ti misliš, da si!?« se je v meni vse skrčilo.

Pomanjšala bi se, skrila bi se in v resnici je bil impulz, da bi se izničila, da bi kar izginila, da najraje sploh ne bi obstajala.

Tako živo se spomnim, ko mi je rekla, s tistim posmehljivim tonom v glasu: »A zdaj boš pa kar stilistka!?«
Pri svojih štiridesetih sem se zvila v dve gubi. Počutila sem se kot bi me udarila direktno v trebuh.
Vse moje sanje in navdušenje ob temu, kar sem pripravljala se je sesulo v prah.
Nikoli nisem zares šla za svojimi otroškimi sanjami.
Ostale so ujete nekje v medprostoru.

Ena pripomba ženske, za katero sem mislila, da me podpira in da bo z menoj delila moje navdušenje je bila dovolj, da sem se ustavila na mestu in nisem nadaljevala.

Tako veliko moč ima nad tabo sram.
Zasramovanje te ustavi na mestu.
Taka je moja izkušnja.

In dolgo časa sem potrebovala, da sem ugledala kaj se skriva v ozadju.

Sram je od zunaj projiciran občutek, da je s teboj nekaj hudo narobe. Je prepričanje, ki je bilo vstavljeno v tvojo psiho s strani okolice. Občutek, da si pokvarjena, polomljena na način, ki se ga ne da popraviti ne glede na to, kaj poizkusiš. In verjemi, poskusila sem mnogo stvari.

Od kje izhaja?
V sistemu dominance vedno znova prihaja s strani avtoritete, ki te na tak način postavi na mesto, ki ti pripada, na podrejeno in ponižano mesto.

V religiji Patriarhata je sram povezan z izvornim grehom, glede katerega ne moreš narediti čisto nič. Ne glede na to, kako se čistiš, se ga nikoli ne moreš zares očistiti. Ta izvorni sram je globoko zakoreninjen v psiho posameznika.

Sram je učinkovit način kontrole.
In tisto, kar me je v mojem raziskovanju sramu najbolj presunilo je, kako so starejše ženske v skupnosti vedno poskrbele, da so z zasramovanjem mlajši ženski dale vedeti, kje je njeno mesto. Ko sem začela ravno v tem času, ko sem doživela zasramovanje s strani ženske, ki sem ga opisala malo višje, raziskovati zakaj me stvari tako zelo podrejo, sem imela priložnost opazovati, kako so mame z zasramovanjem poskrbele, da so kontrolirale svoje hčere.

O tem sem že pisala, kako so nas z izjavami kot je: »A takšna misliš iti ven!?« ali pa »Kako si pa ti oblečena/naličena?« A te ni sram!?

Ja res, sram je tako globoko zažrt v tvoje bitje, da moraš biti precizna kot filigran, da bi ga lahko prepoznala in zavestno razpustila.

In v času v katerem živimo je sram zelo oživel.
Ljudje zasramujejo drug drugega.

Ob tem pozabljamo, da je Hitler z zasramovanjem prepričal mnoge, da so sodelovali pri pregonu Židov.

Politika danes uporablja zasramovanje žensk, novinark, tistih, ki se ne strinjajo z njimi.
In da bi se lahko zoperstavili metodam, ki jih uporabljajo moramo najprej razumeti kaj je sploh na mizi, za kaj gre in nato v zvezi s tem nekaj narediti v sebi.

Saj veš, nekaj novega se lahko porodi samo iz novega.

Stari načini tiraniziranja, zasramovanja, manipulacije in kontrole slednikov, ki jih poznamo iz različnih sistemov Dominance bodo vedno znova porodili to, kar je že poznano.

Živimo v družbi, ki temelji in deluje po principih zastraševanja in zasramovanja.
Tisti, ki ima prav ima v rokah moč in spoštovanje in tisti, ki nima prav izgubi moč.
Polarizacija, ki smo ji priča temelji na sramu.
Politika danes laže brez vesti, v želji, da bi imeli prav.

Mediji in pop kultura so danes polni zasramovanja.
Če si ženska, te mora biti sram telesa, spola, tega da si ženska.
To je nekaj, kar ti servirajo tako reklame za kozmetiko, kot tudi modni trendi in medijske zvezde.

Se spomniš svojega prvega zasramovanja?
Iz šole?
Od doma?
S strani družbe?

Ko ti je nekdo prvič povedal, da je s teboj nekaj hudo narobe?
Da se te polomljenosti ne da popraviti ne glede na to, kaj poskusiš narediti.

Ko so te ustrahovali z Bogom, ki te bo kaznoval.
»Boš že videla vraga,« so mi rekli, kadar sem naredila nekaj, kar je bilo za odrasle okoli mene nesprejemljivo.
Mnogi smo sram sprejeli s strani svojih staršev, preko načinov s katerimi so nas disciplinirali in nas poskušali držati znotraj znanih okvirov.
In tudi če si uspela pobegniti iz znanega okolja in si se preselila stotine ali na tisoče kilometrov iz svoje znane okolice, si sram nesla s seboj.

In iz lastnih izkušenj vem, da je sledenje sramu v globine lastne Biti ena najtežjih poti, ki jo moraš ubrati, če se želiš osvoboditi vplivov, ki jih ima nate. Če tega ne narediš za vedno ostaneš na tem hrčkovem kolesju, ki ga poganja sram. Kjer gre ogromno življenjske energije v prazno.

Ko je nekaj narobe s teboj, moraš to popraviti.

Zase vem, da sem mislila, da bom s tem, ko bom »delala na sebi« v sebi razrešila svoje najbolj boleče zgodbe. Vendar sem po desetletjih dela na sebi ugotovila, da se to, da poskušaš popraviti sebe, kot da si polomljena in je nekaj narobe s teboj ravno tako povezano s sramom.
Danes vem, da novodobno gibanje tako kot številne filozofije in religije poganja sram.
Ko se trudiš, da bi shujšala, popravila svoj videz, se pozdravila ali ko se trudiš, da bi se izpopolnila v veščinah kot je joga ali meditacija, želja po spremembi pogosto vznika iz istega mesta sramu, kjer imaš občutek, da moraš nekaj spremeniti, nekaj narediti v zvezi s tem, da bi to, kar je narobe s teboj spremenila.

In danes tudi v gonji proti Egu vidim iste mehanizme in iste težnje. Ker je z njim nekaj narobe in ga je potrebno spremeniti. Ob tem pa se mnogi ne zavedajo, da brez ega ne moreš preživeti v tem svetu.

Sram poganja ta svet.
Svet v katerem ne glede na to kako se trudiš in kaj vse narediš nikoli nisi dovolj.
In nikoli ni dovolj.

Zdravljenje v resnici pride iz mesta sprejemljivosti.
Kjer narediš prostor za vse stvari, ki so del tebe.
Kjer lahko ljubiš vse dele sebe točno takšne kot so.
Brez potrebe, da jih popraviš ali spremeniš.

Kolesje sramu bo vedno znova v tebi aktiviralo občutke, da je nekaj narobe s teboj.
In to poznaš iz prve roke. Kolikokrat si rekla, da potem, ko boš shujšala bo pa vse drugače. Ali pa potem, ko boš diplomirala, dobila tisto službo, našla partnerja, imela otroke, dom, potem bo pa vse drugače.

Pa je?
Si zdaj zadovoljna?

Namera, da bi popravila stvari in dokazala, da zmoreš vedno znova aktivira tisti občutek v notranjosti, da nisi dovolj… dovolj dobra, dovolj suha, dovolj lepa, dovolj bogata, dovolj xyz.
Nikoli nisi dovolj. Ne glede na to, kaj narediš. Dokler te poganja sram ne boš začutila tega, da si dovolj zgolj zato, ker SI.

Šele, ko sem se začela spogledovati s svojimi destruktivnimi težnjami in načini, kako sem sabotirala sama sebe zaradi sramu, sem se začela osvobajati.

Urok sramu je v družbi v kateri živimo poganja številne vzorce obnašanja in arhetipe skozi katere se v življenju izražamo. In tisto, kar sem odkrila v svojem delu z ženskami je, da to, da spremeniš svoje misli ne zadošča, da bi sramu prišla blizu. Kajti sram je zažrt v senco, ki jo skrivaš sama pred seboj.

Soočiti se moraš s Soodvisnežem, s senčnim delom svoje Reševalke, Narcisista, Perfekcionista ali pa Grešnega kozla, da sploh prepoznaš kako upravljaš s svojim sramom.
Soočiti se moraš s tem, kje imaš v svojem življenju moč in kje je nimaš ter vzeti svojo moč nazaj, da bi se zares osvobodila.

Sramu ne moreš odmeditirati stran od sebe, pa tudi s pozitivizmom mu ne boš prišla do živega.

Verjemi, ker sem poskusila.

Poskušala sem se ga rešiti, ga spremeniti, ga odrezati, dokler nisem ugotovila, da je edina učinkovita metoda, da se z njim spogledam. Morala sem v svojo senco.

Da bi se lahko soočila s svojim sramom to terja, da se povežeš s svojo Dušo.
Spoznati se moraš s svojimi Arhetipi Duše, z zavezniki, ki ti razkrijejo kje si ujeta in kako ti to služi. Šele, ko se spogledaš s svojimi notranjimi mehanizmi in sprejmeš sebe v celoti se osvobodiš vpliva sramu in zaživiš kot ženska za katero si se rodila, da si.

V individualnem mentorskem programu Razcveta ti lahko pomagam.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako vzameš svojo moč nazaj in znotraj sebe razpustiš model Dominacije po katerem živimo. Takrat, ko se počutiš nemočno svojo moč daješ v roke nekomu drugemu. Izbira ali se počutiš močna ali nemočna je v resnici nekja, kar izbiraš v svoji notranjosti. Da bi ti pokazala, kako vzeti svojo moč nazaj in razpustiti sistem Dominance, sem pripravila 6-urni intenziv. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.