O ženskem druženju…

, 1 Comment

Ko sem danes iskala čisto konkretni zapis na svojem blogu in sem potem vprašala strica Googla, če ga najde, je kot eden od zadetkov, padel ven zanimiv zapis s strani moškega na temo Ženske se razvajajo: “V zadnjih časih je postalo moderno, da se ženske razvajajo. Da si vzamejo čas zase, kot rečejo. Obiskujejo kozmetičarke, frizerke, pijejo martinije in v trgovinah z oblekami grupno zapravljajo ogromno denarja. Potem se jim zdi blazno fino, ko se s kar je mogoče velikimi vrečami z napisi prestižnih znamk napotijo čez celo mesto ali skozi BTC. To ne bi bilo moteče, če podobnih užitkov ne bi odrekale moškim. Tip se doma zavali v kavč, odpre pivo in hoče v miru pogledat dirko formule ena, ženska pa podivja, da je to neumnost, ugasni, ne prenašam Ališiča – kdo pa ga?. Podobno je, če fant kupi nov gadget, doma jih pa sliši, kaj mu je treba kupovat te bedarije. Bog ne daj, da bi v gatah ležal na kavču, ker je to ogabno in neolikano, med tem ko si sme ženska s smrdečim lakom barvat nohte kar sredi dnevne sobe.”

Z zapisom se seveda čisto strinjam. Je pa več kot zanimivo ozadje tega, da se ženske želimo razvajati. Pravzaprav imamo potrebo po razvajanju, ki vznikne iz tega, ker toliko delamo. Pogosto me slišite govoriti o tem, da ženske zmoremo. Zmoremo vse. Vprašanje je za kakšno ceno. In ko je ženska v tistem delu v svoji notranjosti, ki vse zmore in tudi potisne, naredi stvari na silo, ker je treba, izčrpava svoje energijske rezerve. Pogosto sodobna ženska vozi na hlape in ne na gorivo ob tem, da ji na notranji armaturni plošči gorijo vse lučke…rdeče. In takrat se pogosto zgodi to, kar se je dogajalo tudi meni, da se ti v notranjosti vse upre in da zaključiš v sebi, da si moraš vzeti čas zase. Številne ženske, ki jih srečujem, si resnično vzamejo čas za razvajanje in gredo v pretirano, kompulzivno zapravljanje, kupovanje oblek, torbic, čevljev, zakupijo tretmaje v wellness centrih ali pa na stotine evrov dajo za razvade, zaradi katerih jih že v naslednjem trenutku ali naslednji dan, ko se vklopi razum, boli glava in čutijo izjemne občutke krivde. Da ne govorim o tem, kako te boli denarnica. Vse to v upanju, da se bomo napolnile v sebi in si podarile to, kar potrebujemo. Ob tem ustvarjamo začarani krog krivde in sramu. Sama sem v takih trenutkih notranjega zloma pod težo obveznosti in neprestanega dela odhajala po nakupih in potem doma skrivala novo kupljene stvari, da mi ne bi mož očital, kaj sem naredila. Izziv je v tem, ker nihče ne rabi vedeti, kaj si naredila, krivda in bes razžirata tebe.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, kar smo mnenja, da smo si ga zaslužile, ker smo trdo delale. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo trdo delale v službi in potem še doma skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In vedno znova si moramo vzeti čas zase. Pravzaprav smo upravičene do tega, da si vzamemo čas zase.

Ko sem raziskovala ta fenomen pri sebi, sem odkrila, da izhaja iz naše potrebe po dokazovanju. Po dokazovanju, da smo pridne, produktivne, delovne in zato imamo vso pravico, upravičimo in dokažemo, da si zdaj pa lahko vzamemo čas zase. Ženske moramo dokazati drugim, da smo si zaslužile čas zase. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od življenja.

Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas. Ker smo v pomanjkanju. Ker smo mnenja, da časa itak nimamo, ker imamo svoje neskončno dolge sezname stvari, ki jih moramo nujno narediti.

In ko sem zelo od blizu pogledala v paradigmo pomanjkanja sem odkrila kakšna velikanska razlika je med tem, če si kar naprej jemljem čas, ki ga itak nimam ali pa, če si podarim čas. Podarim si čas. Ko si podarjam izhajam iz tega, da čas imam. Ko si ga moram vzeti, izhajam iz tega, da časa nimam. Velikanska razlika.

Zakaj si torej ženske ne podarimo čas, ki si ga tako želimo?

Ker ni produktivno. Ker če si podariš čas, ne moreš nikomur očitati, kako si ti pridna in koliko si naredila in ti zdaj zaradi tega pripada čas zate. Ne moreš upravičiti tega, da si zdaj pa lahko vzameš čas zase. Ko si podariš čas, prevzameš polno odgovornost za to, kaj boš z njim naredila in nihče ne more biti kriv. Ženske s tem, da si moramo vzeti čas zase, manipuliramo z ljudmi okoli sebe, ker jim hočemo na tak način dokazati in pokazati, si kupiti njihovo priznanje, da smo v njihovem življenju pomembne. Me rabimo potrditev, da smo pomembne. In da brez nas itak ne bi mogli preživeti.

Eden največjih izzivov sodobne ženske je v tem, da pravzaprav ne vidi vrednosti v tem, da se druži z drugimi ženskami. Zakaj? Ker to ni produktivno. Ker, ko samo si in se pogovarjaš in deliš sebe z drugimi, si priča temu, ko druge delijo sebe s tabo, v tem ni nobenega tekmovanja, nobena ni boljša ali slabša, ker vse samo smo. Ko smo ženske skupaj v krogu in držimo prostor druga za drugo, ko napolnimo svojo notranjo posodo, ko smo bolj zadovoljne, umirjene, bolj prijazne, tega ne moremo prijeti in upravičiti. Ne moremo dokazati, kaj nam je druženje dalo in vendar nas druženje v ženskem krogu napolni z vitalnostjo in dobro voljo, zaradi česar smo dobro razpoložene, bolj v toku in lažje naredimo vse kar je itak na našem neskončnem seznamu in je potrebno narediti.

Zase vem, da bomo v nedeljo zopet premikale gore, vem, da bo krog, ki ga pripravljamo zopet izjemen in da bo napolnil čisto vsako žensko v krogu. In vem, da bodo ženske v njem začutile sebe, svojo žensko dušo. Vem, da se bo spet veliko govorilo o njemu in vem, da spet ne bo kaj pokazati, ker ko se ženske družimo, lahko spreminjamo svet in vendar na koncu dneva ni dokazov o tem, ni rezultatov, ni doseženih ciljev, ni kljukic, potrditev kako dobre, da smo.

Ženske smo usvojile moško paradigmo delovanja za odlično oceno. Obvladamo jo v nulo. In vendar je vprašanje sleherne ženske ali je voljna spustiti to, kar je izmojstrila za sedi 5 zato, da sebi podari to, kar potrebuje? SI voljna podariti sebi en dan zato, da si s sabo in da si z drugimi ženskami v krogu? Da si priča razcvetu? Da so druge ženske priča tebi? Si voljna podariti sebi občutek, da zadoščaš, da tvoj obstoj zadošča, da si dovolj?

Biti. Dihati. Čutiti. Uživati. Doživljati. Izkušati. Negovati. Ljubiti.

NIhče ti ne da potrditve. Ničesar nisi dosegla. NIč novega se nisi naučila. In vendar čutiš polnost, zadovoljstvo, vitalnost, mehkobo, umirjenost in čutiš, čutiš sebe. Čutiš ljubezen do sebe. To je to. To je ženski način. In to nam dajo ženska druženja.

Moja brezmejna zahvala gre mojim sestram, ki z mano sedijo v krogu, srkajo čaj ali pa martini, poslušajo, slišijo, delijo, čutijo, so priče mojemu razcvetu, temu kako se jaz porajam v žensko, za katero sem se rodila, da postanem…

Drage ženske, vse, ki nam zaupate in ste izbrale, da se nam v nedeljo pridružite, iskrena, srčna hvala. Res je, ustvarjamo novo paradigmo, ki ni čisto nič glamurozna, brez pompa, brez fanfar … vsaka vanjo zdrsne, ko izbere, da si podari čas, da si podari negovanje, da se napolni in dovoli, da smo ji druge ženske priča. Da smo priča njeni veličastnosti, izjemnosti, neponovljivosti, enkratnosti njenega utelešanja, njene ženske duše.

Ker to potrebujemo… da imamo na drugi strani žensko, sestro, ki nas vidi, čuti, ki je priča mojemu razcvetu, mehko, nežno, srčno, ko samo je. In takrat vem, da moj obstoj popolnoma zadošča.

Samo Bodi. Samo Bodi.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena