Samozadostna ženska, je strah in trepet moškega sveta.

Pravijo, da ni večjega strahu za moškega kot ženska, ki je boljša od njega. Še bolj strašljiva pa je ženska, ki moškega ne potrebuje, ki je samozadostna.

Leta, desetletja sem dokazovala, da moškega ne potrebujem. Dokazovala sem, da zmorem sama, dokler nisem dojela, da je to, da sem moškemu dala vedeti, da ga ne potrebujem, da ne more prispevati ničesar, da bi moje življenje polepšal ali ga olajšal, pravzaprav jemanje moči moškemu. Če vse narediš sama in mu ne pustiš, da prispeva v tvojem življenju, mu s tem jemlješ moč. To je oblika kastracije moškega. In tega se nisem zavedala.

Samozadostnost je nekaj, kar sem se naučila že kot majhna punčka. Seveda takrat nisem vedela, da je samozadostnost obrambni mehanizem. Ko si samozadostna, drugih ljudi ne potrebuješ. Prepričaš se, da sama lahko storiš vse in zatorej nisi odvisna od drugih, ki te posledično tudi ne morejo prizadeti.

Vedno sem znala poskrbeti zase, vsaj mislila sem, da zmorem vse sama. Zame je bila to vrednota. V resnici je bil to moj upor do tega, da potrebujem kogarkoli v svojem življenju. Ko sem začela zavestno razvijati izpolnjujoče partnerstvo, je težava postala v tem, da si nisem dovolila čutiti potrebe. Dopovedovala sem si, da jaz pač nimam potreb.

To, česar nisem vedela je, da imamo mnogo instinktov, ki nam narekujejo, da ničesar ne potrebujemo od osebe na drugi strani. Prvi impulz, ko se zavemo, da imamo potrebo in da nam to lahko izpolni naš partner je, da se poskušamo pregovoriti ven iz tega.

Poskušamo se prepričati zakaj tega ne potrebujemo in upravičiti, da to ni potrebno v našem življenju, da lahko živimo brez tega.

In če se ne moremo prepričati, da to ni pomembno, imamo celo vrsto mehanizmom, kako se potrebe poskušamo znebiti, zanjo poskrbeti same ali pa upravičiti zakaj nam je nekdo dolžan uslugo, s čimer upravičimo, da dobimo to, kar potrebujemo, o čemer govorim v DivineFemme Akademiji, ko pridemo do odnosa z moškimi. Tako se pogosto znajdemo v sebičnih zahtevah, ki so eden od načinov, kako uničujemo ljubezen v odnosu.

Dejstvo je, da ne maramo tega, da imamo potrebe. In ne maramo priznati, da imamo potrebe. Ne maramo povedati kakšne so naše potrebe in ne maramo tega, da potrebujemo druge ljudi, da izpolnijo naše potrebe.

Velik AHA moment se je zgodil, ko mi je mentorica povedala, da sem lahko samozadostna, ko sem voljna biti majhna, se skrivati in biti nepomembna. Ko pa želiš biti veličastna Kraljica, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. To me je spomnilo na pregovor, da potrebuješ celo vas, da vzgojiš otroka. In v resnici potrebuješ celo vas, da postaneš ta Ženska, ki ti si. To mi je dalo misliti.

Najbolj strašljivo in hkrati osvobajujoče spoznanje se je zgodilo, ko sem si povedala resnico… potrebujem moškega. In moj moški potrebuje, da ga potrebujem.

Ne potrebujem ga zaradi preživetja. Potrebujem ga, da postajam Ženska, ki mi je namenjeno, da sem, ko sem z njim. Moj moški je tisto mesto, kjer se lahko obnovim, kjer sem negovana, oboževana in kjer sem lahko Ženska, ki jaz sem. V njegovi družbi spoznavam svojo ranljivost, krepim svojo iskrenost. Razgalja me. Z njim sem gola tudi, ko sem oblečena. Gola v tem, da sem resnična, da sem takšna kot sem. Ta naravnost in resničnost je ena od stvari, ki jih potrebuje moški od ženske.

Na tem popotovanju z njim sem začela spoznavati svoje resnične potrebe, potrebo po intimnosti in naklonjenosti. In začela sem spoznavati njegovo potrebo po svetlobi, po sočnosti in po preživljanju časa z menoj.

Ne potrebujem ga, da preživim. Vendar ga potrebujem, da postajam ta Ženska, h kateri sem se zavezala, da postanem. Strašljivo spoznanje, ki me vedno znova naredi ponižno, sprejemljivo. Vedno znova sem v čudenju, kako popolno je to življenje, ki nas poveže na najbolj nenavadne, magične načine. Ki nas preizkuša na najbolj krute načine, da prepoznamo ali ostajamo zavezane temu, kdo želimo postati.

Popotovanje v globine moje ženske duše razkriva resnico kdo postajam ob ljudeh, ki so del mojega življenja. S hvaležnostjo vsakič znova spoznavam, kako držijo zame ta sveti prostor, v katerem se preobražam, alkimiziram in postajam ta Ženska, za katero sem se rodila, da sem.

To kar naredimo drug za drugega je, da drug drugemu odslikamo kvalitete, ki so del nas. Kvalitete, ki jih sami ne vidimo, dokler nam jih nekdo ne odslika za nas. Moj moški mi kaže globine in širine, ki jih ne bi mogla spoznati, če bi bila sama.

V naši notranjosti počiva instinkt povezanosti. Instikt, ki nas opominja na to, da potrebujemo druge ljudi okoli sebe.
Če želiš postati svoja najveličastnejša Ti, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. Ne moreš biti najveličastnejša Ti brez drugih ljudi, ki ti odslikajo delčke tebe, ki te spomnijo na to, kdo si

Eno pomembnih vprašanj, ki si jih moraš zastaviti je kdo si, ko si v družbi svojega moškega? Česa ti ni treba dokazovati?

Kajti, ko dokazuješ, da zmoreš sama, ne daš prostora svojemu moškemu, da bi lahko poskrbel zate. Eno najbolj osupljivih spoznanj zame osebno je bilo dejstvo, da ženske običajno sploh ne pridemo do tega, da bi spoznale zaščitnika v svojem moškem.

Zakaj?
Ker se mora ščititi pred žensko in njenimi napadi, pred dokazovanjem, da ga ne potrebuje.

Ženske s katerimi delam in z njimi prihajam dnevno v stik vse prepogosto ne povedo, kaj potrebujejo in hkrati pričakujejo, da bo moški bral njene misli. Še vedno se ujamem v pričakovanju, da bi moj moški moral vedeti, kaj bi rada in za to poskrbeti. Vedno znova se moram opomniti, da je na meni, da podelim svoje potrebe z njim in mu omogočim, da poskrbi zame na način in takrat, ko to izbere on.

Siljenje, nerganje, kritiziranje, sojenje pri moških ne delujejo. Ravno tako ne deluje kujanje, tihe ure, umikanje in upanje, da bo opazil, da si v stiski. Naučiti sem se morala, kako komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so bile zame pomembne in mu dati na voljo prostor, da mi to lahko da.

Izpolnjujoče partnerstvo je pot učenja, sprejemanja, spoznavanja in mojstrenja sebe. Ni odvisnost pa tudi ne neodvisnost, je vzajemnost, čuječnost, sprejemljivost, medsebojno negovanje.

Dolga pot nas čaka ženske, da bomo odkrile kralje, ki spijo v notranjosti naših moških. Dolga pot, da bomo prepoznale svojo izjemnost, svojo dragocenost in veličastnost ženske. Brez potrebe da karkoli narediš, karkoli dokažeš, zgolj zato, da si.

In to, da imaš v svojem življenju moškega, ki je skrbnik, ki je zaščitnik, ki je Kralj, terja od ženske, da vidi svojo vrednost, da postane Kraljica in da moškemu dopusti, da poskrbi zanjo. Da mu pove, da ga potrebuje, da mu pove, kakšna ženska je lahko ob njemu.

In to je eno najbolj ranljivih, globokih in strašljivih popotovanj na katero sem se podala. Na katerem še vedno sem. V odpiranju, sprejemanju, negovanju in predajanju Moškemu, ki on je, ob meni.

Kako se naučiti komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so zate pomembne in mu dati na voljo prostor, da ti to lahko da. delim v spletnem druženju Čas Zame. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju moškega.
DIVINE.SI