Ti si moj Sonček…

Ko je bila majhna punčka, so ji vsi rekli sonček. Vedno je bila nasmejana in ne glede na to kaj se je dogajalo okoli nje, je vse sprejemala z nasmehom. Vse okoli sebe je osrečevala in v njeni družbi si se počutil, kot bi hodil po oblakih.

To dekle je zraslo in to, da so vsi okoli nje pričakovali, da jih bo še naprej osrečevala, jo je vedno bolj obremenjevalo.

Vedno bolj se je trudila, da bi dobila potrditev za svojo “pridnost” in lepo obnašanje. Kadarkoli je naredila stvari, ki so druge vznevoljile ali jih razočarale, si je očitala, kaj bi morala in česa ne bi smela narediti.

V šoli se je vse skupaj samo poslabšalo. Prizadevala si je, da bi ustregla drugim. Da bi bili učitelji ponosni nanjo. Trdo je delala in si z dobrimi ocenami prislužila odobravanje in potrditev s strani drugih.

Želela si je, da bi jo imeli ljudje radi. Zato si je prizadevala tudi, da bi ustregla svojim prijateljicam. Potrebovala je dnevno dozo potrditve, občudovanja in priznanja. In tako se je udomačila v to, da je vedno znova naredila stvari za druge, tudi na račun sebe. Da je pomagala, delala stvari namesto drugih, ostajala dlje kot drugi. In na svojem neskončnem seznamu je imela vedno več stvari.

Navada ugajanja in ustrezanja drugim ji je prišla v kri.
Bila je “pridna” punca in ni marala konfliktov. Če se je le dalo se jim je izognila.

Težava je nastala v njenem prvem partnerskem odnosu. Tudi, če ji kaj ni bilo všeč je vseeno pristala, ker se je bala, da bi ostala sama. Pristala je na stvari, ki si jih nikoli ne bi dovolila niti v sanjah, ker se je bala zavrnitve.

Kot odrasla ženska je na velik del sebe enostavno pozabila. Izgubila je stik s seboj, ker si je kupovala pozornost in ljubezen z ugajanjem in ustrezanjem drugim. Njena samopodoba in samozavest sta izpuhteli nekje na poti. In vse skupaj jo je pripeljalo do občutkov ponižanosti, krivde, sramu in zamere.

Zamerila je ljudem, ker niso opazili kaj potrebuje. Za razliko od njih je sama takoj opazila kaj nekdo potrebuje in se ponudila, da stvari naredi zanje, preden je sploh kdo karkoli omenil. In pogosto tudi preden je sama zaznala, kaj se dogaja. Enostavno prehitela je samo sebe.
Tako je ponudila pomoč in usluge drugim, zaradi česar je bila na koncu jezna sama nase. Poskrbela je za vse okoli sebe, na račun sebe.

Bila je prepričana, da bo zamenjava službe to odpravila. In tako je zamenjala najprej eno in nato drugo, vendar se je povsod ponavljalo to, kar jo je najbolj jezilo. Na koncu je bila ona tista pridna deklica za vse.

Preveč časa je posvečala stvarem, ki jih v resnici ni marala početi, kar jo je vedno znova vodilo v to, da nikoli ni ostalo dovolj časa zanjo. Ker je pozabila negovati samo sebe, je imela vedno manj energije, kar je vodilo v izčrpanost, izpraznjenost in nezadovoljstvo, ki se je vedno bolj kazalo tudi navzven.

Če je prej zlahka skrila nezadovoljstvo in bila »sonček« za druge je zdaj to sonce zašlo. In vsi okoli nje, še najbolj pa njen mož so se pritoževali nad tem, da ni več ista oseba.

Počutila se je krivo, vendar ni več znala iz tega začaranega kroga v katerega se je ujela.
Plesala je ples z izgorelostjo.

Veliko žensk s katerimi se srečam mi pove verzijo te zgodbe, ki jo zelo dobro poznam tudi sama. Na trd način sem vzela to lekcijo, da moraš najprej poskrbeti za svoje potrebe in šele iz svoje polnosti lahko deliš svoje darilo z ljudmi in s svetom.

Če si ti prazna, so vsa dejanja in vse, kar deliš z drugimi enako prazna.

Naučila sem se, da ni sebično, če najprej poskrbim zase, ker je to edini način, da lahko iz svoje polnosti in zadovoljstva delim z drugimi.

Naučila sem se, da je ljubezenski odnos s seboj osnova za vse ostale odnose.

Ko si ti utrujena, izčrpana in prazna, ne moreš pomagati nikomur drugemu. Ti moraš najprej držati prostor zase, da bi ga lahko učinkovito držala za druge.

Ob tem je treba vedeti, da je ustežljivost navada, ki je ne moreš kar prekiniti, ko se odločiš, da je dovolj. Ustrežljivka je arhetipska energija v tvoji podzavesti, ki te vedno znova vodi v to, da razprodajaš sebe, svojo energijo, talente in sposobnosti za voljo pozornosti in zunanje potrditve.

Prvi korak na tej poti ven iz mehanizmov ustrežljivosti je samozavedanje.

Prvi korak je vedno, da opaziš kaj se dogaja in da sprejmeš situacijo takšno kot je, da se prenehaš z njo bojevati, se pred njo skrivati ali se delati, da je ni. Ignoranca ti ne služi. Pomembno je, da sprejmeš situacijo takšno kot je. Popolno sprejemanje sebe poznamo tudi kot samospoštovanje.

Šele takrat, ko sprejmeš situacijo, lahko v naslednji situaciji izbereš drugače.

In začne se s tem, da se naučiš reči NE. Kar je za profesionalko v ustrežljivosti pogosto velik izziv. Zame je nedvomno bil. Kajti to, da sem drugemu rekla NE, je bilo povezano z mojim strahom, da bom zapuščena.
Raje sem izbrala, da sem bila nevidna zase in za svoje sposobnosti, kot da bi izgubila povezanost in pozornost s strani druge osebe.

Kot sem rekla je to,, da se tega zavedaš ključnega pomena, da to lahko zavestno spremeniš. In pogosto se moraš potisniti ven iz cone udobja v kateri si ujeta. Zame je bilo to, da sem rekla NE sila neudobno.

Pomagalo mi je spoznanje, da sem vedno, ko sem rekla NE drugim, rekla JA sebi. In to je postal moj opomnik; Ko rečem NE drugim, rečem JA sebi.

Pa tudi opažanje, da se svet ni nehal vrteti. Da ljudje niso kazali s prstom name in se mi posmehovali, če sem rekla NE. To je drugi korak.

Tretji korak je nagovanje sebe. To, da si podariš stvari, v katerih uživaš. Morala sem se opomniti, da ni sebično, da najprej poskrbim zase. Kajti v praksi sem vedno bolj opažala, da sem s tem, ko sem rekla JA sebi postajala vedno bolj prijazna in prijetna. Ko sem delala stvari, ki so polnile mene, sem bila vedno bolj sijoča in magnetično privlačna.

Hkrati pa sem opažala tudi, da to, da poskrbim zase ne pomeni, da mi ni mar za druge. Bolj, ko sem bila dobro razpoložena, bolj sem bila pozorna tudi do drugih. Na zdrav način.

Moja velika lekcija z arhetipom Ustrežljivke je bila, da sem spoznala, kako se razprodajam in kako delčke sebe zamenjam za zunanjo potrditev. Ko sem sprejela njen izziv sem se vedno bolj začela učiti, kako sem lahko prijazna najprej do sebe in nato tudi do drugih. Naučila sem se ceniti sebe. Videti svojo vrednost. Postaviti svojo ceno. Da spoštujem sebe in imam sočutje v prvi vrsti do sebe.

Da znam sebe postaviti na prvo mesto.

Ključ pa je pri celotni stvari zavestna izbira. Več o Ustrežljivki delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Zavedanje Celote, ki jo nosiš v sebi je ključnega pomena za ustarjanje izpolnjujočega partnerstva in  harmonično življenje. Več delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

O piridni punčki sem pisala v prispevku Pridna in nesrečna v spletnem templju DivineFemme >>>tukaj<<<