Življenje je priložnost…
Življenje je edinstvena priložnost za to, da ga resnično zaživimo ali zgolj životarimo. Izbira je v vsakem primeru tvoja. Življenje je priložnost, da živiš, kot ti želiš.
Skoraj štiri desetletja sem preživela kot so hoteli drugi, v ugajanju in prilagajanju, kot so to od mene pričakovali drugi. Bolj specifično, kot sem mislila, da od mene pričakujejo drugi. In nato sem se prebudila. Prebudila sem se v zavedanje, da nisem srečna.
Prebudila sem se v zavedanje, da izčrpavam sebe na račun drugih. Da se razdajam, zato, da bi si zaslužila, da je zame poskrbljeno. Vedno znova sem se ujela v priprošnji “nekomu” tam zgoraj, zunaj mene, naj vendar poskrbi zame. “Bogu/Vesolju” sem naročala, kaj želim imeti, kot bi bilo vse skupaj en velik jedilnik iz katerega si naročiš to, kar bi jedel. Vedno znova sem upala, da bom dobila, kar potrebujem, brez, da bi čisto zares vedela, kaj je tisto, kar potrebujem.
Popolnoma me je streznilo spoznanje, da izčrpavam sebe, ugajam in se prilagajam, da si zaslužim, da obstajam.
Verjela sem, da si moram svoj obstoj zaslužiti.
Trdo delo, garanje, mučenje in trpljenje so bili moji načini, s katerimi sem si zaslužila svoj obstoj.
Upravičiti sem morala svoj obstoj vsak dan znova. In životarila sem v pričakovanju, da bo zame poskrbljeno.
Se prepoznaš? Ti je znano?
Kaj lahko narediš, ko nekaj takega prepoznaš v sebi? Na voljo imaš dve izbiri, lahko to potlačiš, zanikaš in se delaš, da to ne obstja, da se to ne tiče tebe, da je to nekaj, kar nima nobene zveze s teboj. Pravzaprav imaš v svetu avtomatičnega reagiranja na izbiro zanikanje, status quo, ko si kot noj z glavo v pesku in se delaš, da se to ne tiče tebe. Lahko se s tem boriš bolj ali manj neuspešno ali pa bežiš od tega. V svetu avtomatike si v boju, na begu ali v zanikanju. Druga izbira je, da se s tem spogledaš, da si priznaš to, kar vidiš, da to sprejmeš v sebi in objameš, ter izbereš zase drugače.
Življenje ti v čisto vsakem trenutku daje priložnost za izbiro… boš živela ali životarila. Izbira je v vsakem primeru zgolj in samo tvoja. In vsaka izbira je popolnoma legitimna. Nobena ni prava ali napačna, le da vsaka drugače vpliva na kvaliteto tvojega življenja.
Leta sem životarila. Leta sem verjela, da mi ni dovoljeno, da poskrbim zase, da moram živeti v služenju drugim in se razdajati. Danes mi je kristalno jasno, da sem “služenje” interpretirala, kot je to ustrezalo mojemu takratnemu mišljenju. Verjela sem, da služenje pomeni, da narediš nekaj za nekoga… podnapisi v moji podzavesti so velevali, da to naredim na račun sebe. In seveda za podnapise nisem vedela.
Poskrbeti zase je ena velikih nejasnih, občutljivih področij v življenju številnih žensk, s katerimi prihajam v stik. Toliko svojega življenja smo pripravljene dati drugim v upanju, da bodo poskrbeli za nas. In še posebej v partnerstvu, vedno znova delamo stvari za moškega, tudi tiste, ki jih ne bi, v upanju, da bo za nas poskrbljeno. Vedno znova vzamemo sebi, da damo drugim, zanemarjamo sebe in svoje potrebe in smo na splošno mnenja, da je poskrbeti zase sebično. Želimo biti plemenite in se razdajamo, dokler ne pridemo do magične prelomnice 40, kjer se vse v notranjosti upre.
Ne. Ne grem se več.
To so besede številnih žensk, ki se ustavijo, pogosto pritisnejo na zavoro do konca, le da ugotovijo, da ne vedo, kako naprej.
Ko ugotoviš, da ti to ni všeč in se tega ne greš več, kako naprej? Številne ženske z menoj delijo: “Taja, vem, da tako, kot sem delala do sedaj, ne gre več. Vem, da me izčrpava, vem, da zanemarjam sebe. Ampak kaj zdaj? Kako naprej?”
Da bi naša ženska duša prevzela krmilo našega življenja, se moramo vzljubiti. Naučiti se moramo, kako ljubiti sebe – v celoti. Ljubezen je gorivo, ki poganja življenje in kreacijo. Izbrati moraš, da ljubiš sebe, brezpogojno. Eden od pomembnih aspektov ljubezni do sebe je to, da poskrbiš zase, da najprej poskrbiš zase. Kajti le, ko je zate poskrbljeno, lahko poskrbiš za druge.
Takrat, ko si izčrpana, izmučena, prekurjena, izgorela, lahko deliš le to, kar je v tebi. Zato je najpomembnejša veščina sodobne ženske, da poskrbi zase. In tukaj se oglasijo notranji glasovi, ki pravijo, da si ne zaslužiš, da ni prav, da si sebična in pogosto jim podležemo.
Izziv je brez dvoma v em, da ti glasovi nikoli ne potihnejo. Modrost je v tem, kako se z njimi soočiti. Odnos je tisti, ki je tukaj ključen. Vzpostaviti je potrebno odnos s temi deli v sebi.
Leta sem poskušala s tem, da sem jih zanikala, da sem jih zatirala, jih kritizirala, se delala, da ne obstajajo, da so nevidni in vendar so bili še vedno z mano, v meni, prisotni. Rezanje, sekanje, zanikanje, so me le še bolj ranili. Dokler jim nisem pogledala v oči in dojela, moji so, lahko jih zavračam ali sprejmem. In drugi izjemno pomemben aspekt ljubezni do sebe je samosprejemanje.
Izkušnje so me vodile v spoznanje kako potovati skozi življenje v milosti in na popoln način. Tako, da ljubiš sebe. In svoje izkušnje na tem popotovanju, bom s teboj delila brezplačno v 13 dneh brezplačnega izziva Ljubi Sebe!
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
16. 7. 2015 @ 12:10
Taja,
tako hudo dobro te je brati!
Hvala, da nam odpiraš in kažeš pravo pot ljubezni tako jasno in odkrito. Gre v dnk 🙂
Sončen objem zate,
16. 7. 2015 @ 14:05
Hvala. Objem.