Bodi Ženska!

Soočena s cunamijem čustev in globoko bolečino ženska pogoto ne ve, kaj narediti. In ko si v vrtincu svojih notranjih čustvenih viharjev, ti pogosto vsa pamet, vse prebrane knjige, vse kar veš, čisto nič ne pomaga, ker si v tistem delu v svojih možganih, kjer enostavno nimaš dostopa do tega, kar veš in znaš.

In takrat delamo neumnosti, takrat, gremo pogosto po starih, utirjenih cestah, ki vodijo tja, kamor nočemo iti, pa ne vemo kako izbrati drugače.

In ko sediš sama s seboj, z razmazano šminko, objokanimi očmi in strtim srcem, se rada zaobljubiš, da si tega enostavno ne boš več dovolila. Ker je preveč boleče, ker si zaradi tega nesrečna. In naslednji korak je vse prepogosto prilagajanje, ko poskušaš svoje obnašanje prilagoditi, da se to ne bi več zgodilo.

Skrivanje je eden tistih priljubljenih mehanizmov, ki enostavno ne deluje. Ko pometemo stvari pod preprogo, pogosto, ker nas je sram, ker čutimo, da je z nami nekaj hudo narobe, da se nam to dogaja, stvari skrijemo sama pred seboj. Vendar nič nikamor ne gre. Vse počaka.

In zato je toliko bolj boleče in hkrati čutiš toliko večje razočaranje nad seboj, ko obnašanje ponoviš.

Iz izkušenj vidim, kako takrat, ko se nam v medsebojnih odnosih zgodijo boleče stvari, vidimo to, kar je oseba naredila in zaradi česar smo nesrečne na eni stani in to, kar ni naredila, zaradi česar čutimo globok občutek neizpolnjenosti, na drugi strani. Konec koncev drži, da kot ženska, globoko čutiš in doživljaš stvari, kar vpliva na tvoje razpoloženje.

Rada rečem, da smo ženske tako kot vreme, nestanovitne, vedno spreminjajoče se, polne presenečenj. In v kolikor ne poznamo sebe, svojih potreb in želja, bomo vedno znova čutile neizpolnjenost in razočaranje nad življenjem, partnerjem in na koncu same nad seboj.

Pot ven iz tega začaranega kroga je vse prej kot lahka. Vodi skozi soočenje s seboj. In takrat, ko boli, bi naredila vse, da bi bila kje drugje in da bi izkušala kaj drugega. Vendar je pot le ena – in vodi direktno skozi.

Izziv je sedeti s svojimi bolečinami, biti priča temu, kar potrebuje pozornost in ljubezen.
Odpiranje v bolečino vodi v center in skozi voljnost, da si sprejemljiva, ter sprejemanje tega kar je, se tisto, kar je bilo videti kot najbolj grozna stvar na svetu- razpusti.

Modrost ženske je v negovanju, ko osvobojeno energijo uporabiš za negovanje in predajo toku življenja.
Alkimiziranje čustev je proces, ki je pogosto navzven videti krut in grd. Vendar te le zvestoba sebi in radikalna iskrenost ter pogum, da si s seboj in sediš s tem, kar je, pelje direktno do zlata.

Za mano je teden, za katerega bi zlahka rekla, da ga ne bi več ponovila.
Darila, ki prihajajo pa so…. aaaahhh, neopisljiva.
Zdaj resnično vidim kje sem.
In vidim kam grem.
Preizkušnja, s katero sem bila soočena me je slekla in sezula.
Dala mi je dihati.
Hkrati pa sem dobila veter v jadra in svoboda je uhhhh, ja, božanska je.

Skozi okno solsticija potujem drugačna, nova, pomirjena in neustrašna.
Življenje je resnično blagoslov.

Le oči moramo imeti in ušesa, da vidimo in slišimo tisto, kar je očem nevidno in ušesom neslišno.
Šepet duše je res zgolj šepet.
In včasih to, kar se dogaja v resnici ni zate, temveč za dušo na drugi strani.
Na tebi pa je, da vidiš, kaj je tvoje in kaj ne.

Da znaš odpreti vrat samo za tisto, kar je tvoje in jasno povedati, da preostalega ne nameravaš nositi in predelovati za nekoga drugega.

Da to izraziš in potuješ skozi izkušnjo, pa potrebuješ veeeliko poguma, drznosti, srčnosti in ljubezni do sebe.
Zato te vabim, bodi Ženska!
Bodi to, kar si!
Drzni si biti, ljubiti, živeti kot Ženska, za katero si se rodila, da SI!

Naj bo tale intenziven čas milosten in nežen s tvojo Dušo.
Objemam Te!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena