Osvobojena…
Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj… tistega občutka svobode, ko sem pri sladkih šestnajstih sedela s prijatelji na plaži in poslušala njihove zgodbe. Slan okus v ustih, topli kamni pod zadnjico, noge zakopane v mivko, smeh, ki je vedno znova dvignil moje ustne kotičke in tista čarobnost cele palete barv, ki jih zna na nebo tako umetelno zarisati samo sončni zahod.
Bilo je mistično, čarobno in počutila sem se svobodno. Neka pesem pravi: »Občuti dež na svoji koži, kajti nihče ne more tega storiti namesto tebe.« Naša sposobnost, da občutimo stvari je resnično nekaj izjemnega. In občutek svobode je neopisljiva izkušnja širine, prostranosti, poleta in brezmejnosti.
Nobenih obveznosti, nikogar, ki bi nam gledal čez ramo, ki bi nas opominjal koliko časa imamo na voljo. To je bilo še pred mobiteli, ko ni bilo zvonjenja vsakih nekaj minut, sporočil ali e-mailov. Enostavno smo sedeli, delili zgodbe, se smejali in čas je letel. Brez potrebe, da bi delali selfije, objavljali slike na Facebooku ali tweetali vsako misel.
Počutila sem se osvobojena vseh spon realnosti, mnenj, idej, sodb in razglabljanja o tem kaj je primerno in kaj ne.
Z eno besedo… svobodna.
Danes sem odrasla. Imam vse, kar sem si takrat želela. In priznam, občutek svobode je nekaj, kar se mi vse prepogosto zmuzne med prsti, ko mojo pozornost ujamejo obveznosti vsakdana.
Dojela sem, da moram, če želim začutiti to osvobojenost, najprej upočasniti. Čas je v moji mladosti tekel počasneje. Znali smo si podariti čas za gledanje zvezd, poslušanje šelestenja trave, šepetov morja, biti priča iskrivosti nasmeha. Res je bilo vse drugače.
Pa to ni tako davno. Konec koncev danes praznujemo 25 letnico osvoboditve in to je bilo takrat, praktično za vogalom. In vendar lahko rečem, da je v teh 25 letih marsikaj drugače.
Pred dnevi sem dan začela s pogovorom v kopirnici, ko sva s starejšim gospodom obujala spomine na tiste čase, ko je bil računalnik v vsakem domu znanstvena fantastika, ko so v sredini osemdesetih prva podjetja šele začela uporabljati velikanske škatle, ko smo uporabljali stacionarne telefone in ko si moral vse številke znati na pamet, ko je bil videorekorder luksuz in ko smo glasbo poslušali na vinilnih ploščah, ki jih danes dobiš le še po naročilu.
Nepojmljivo.
Vsak ima telefon s sabo, vendar se ne znamo vsesti na kavo, brez da bi vmes preverili maile, poslali vsaj 3 sms-se in po možnosti z nekom klepetali po telefonu medtem, ko imamo osebo na drugi strani mize. Kamorkoli greš ljudje zrejo v ekrane… na telefonu, tablici, računalniku. Povezani smo bolj kot kadar koli in vendar je vedno več ljudi osamljenih.
Imamo vse in vendar toliko ljudi čuti pomanjkanje in notranjo praznino. Vse je na dosegu roke, vendar se mi vedno znova zdi, da še nikoli nismo bili tako daleč stran od sebe.
Nimamo več časa za stvari, ki nas razveselijo, napolnijo in osrečijo, ker smo tako zaposleni s tem, kako nas vidijo drugi. Prilagajamo se, kupujemo stvari, ki izgubijo vso vrednost takoj, ko jih prinesemo čez prag trgovine, vse v upanju, da bomo začutili tisto iskrico vznesenosti, radosti, živosti.
Ljudje danes umirajo pri 18-tih pokopljejo pa jih pri 81-tih. Ko mlade vprašaš kaj jih veseli, je odgovor; igranje video igric. Na vprašanje kaj si želijo, odgovarjajo z mlačnim: »Pojma nimam.«
Omama je za mnoge edini način, da se imajo fajn. Alkohol, droge, zdravila, karkoli, samo da se realnost izgubi v osladni omami in iluzija naslika svojo podobo raja.
Svoboda? Kaj je že to?
Ujeti v zaporu številk, ki določajo naš delovnik od 8 do 8, številkah na računu, ki kažejo do kod se lahko predajaš omami iluzije, številkah na tehtnici, številkah oblačil, ki bi jih želele nositi, številkah na osebni izkaznici, ki kažejo na neusmiljenost časa, ki spolzi skozi prste povprečnosti in minljivosti vsakdana.
Ja, svoboda terja drznost, zahteva pogum, srčnost, ranljivost, iskrenost in sočutje najprej do sebe.
Osvobojenost ni nekaj, kar lahko kupiš. Ni na prodaj.
Osvobodiš se, ko dojameš, da si ti tista, ki kreiraš svoj zapor vsakdana. Ko prepoznaš svojo ujetost v rutino. Ko si voljna priznati sama sebi lenobo in zadovoljenost z udobjem.
Osvobojena si, ko čutiš veter v laseh, živost v telesu, ko globoko vdihneš in enostavno samo SI. V danem trenutku, tukaj in zdaj, točno takem, kot je. Brez potrebe po spreminjanju, skrivanju, ugajanju ali prilagajanju.
Svobodna si, ko znaš biti sama s seboj. Obstajati v trenutku. Vdihniti in izdihniti brez potrebe po tem, da že v naslednjem trenutku pokažeš kako kul je slon, planet, oblak ali cvet.
Biti sama s seboj, zadovoljna, srečna, izpolnjena, brez potrebe, da rešuješ kogar koli, pomagaš komur koli, brez potrebe, da pokažeš kaj imaš, kaj si dosegla ali s kom si bila.
Osvobojenost je vedno s tabo, diha ti za ovratnik, čaka, da se ustaviš in jo opaziš.
Da jo vdihneš, jo začutiš in jo povabiš v svoje življenje.
Osvobojenost enostavno samo je.
Na tebi je, da ji odpreš vrata, jo sprejmeš in si dopustiš, da te neguje.
Šele, ko si voljna, da teče skozi tebe, da te odpira in širi tvoje meje, jo lahko praznuješ.
Farsa praznovanja je boleča, ko si ujeta. Bolečina pretvarjanja trga in lomi tvoje srce, ko veš, kako daleč si in hkrati tako zelo blizu. Iskrenost je tista, ki osvobaja. Povedati si moraš resnico. Resnica je tista, ki te osvobodi.
In ko si poveš resnico, čutiš resnico, dihaš resnico in si resnica, veš, da je čas za praznovanje točno tukaj kjer si, s tem kar si. Nobene potrebe ni po posebni priložnosti, po glamurju ali razkošju.
Sediš na plaži, z nogami zakopanimi v mivki, poslušaš valove, ki se zlivajo na obalo, čutiš tople kamne pod zadnjico, opazuješ sončni zahod, globoko dihaš in čutiš hvaležnost za to priložnost, da si živa.
Vsak dan je dan za praznovanje. Praznovanje življenja. Praznovanje živosti. Praznovanje obstoja, dejstva, da si ena izmed tistih izbrancev, ki jim je bilo podarjena ta redka izkušnja doživljanja, okušanja, občutenja, opazovanja, poslušanja v 3D obliki.
Praznuj danes osvobojenost, v sebi, s sabo, zase…
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si