Kdo vodi vaše življenje?

Ste se kdaj vprašali, kako vaša biologija vpliva na kvaliteto vašega življenja? Ste imeli izkušnjo, ko ste zaradi strahu na izpitu pozabili vse, kar ste se prej več dni učili? Se kdaj čudite sami sebi, kako se odzovete v stresni situaciji, ki iz vas potegne najbolj neprijetne odzive?

Evolucija razvoja naše vrste je še vedno zapisana v naši biologiji in kljub temu, da danes ni več tigrov in levov, ki bi ogrožali naša življenja, so vsi mehanizmi, ki so jih uporabljali naši predniki še vedno del naše notranjosti. Naši možgani so se razvijali v treh stopnjah, ki jih lahko povežemo z reptili, sesalci in primati/človekom. In ti trije deli naših možganov v našem vsakodnevnem življenju igrajo pomembno vlogo. Reptilski možgani so povezani s preživetjem. To kar je takrat, ko smo v tem delu najpomembnejše, je občutek varnosti. O tem, kako se takrat, ko nas je strah ali smo pod stresom, ne spomnimo tega kar smo se prejšnji dan učili, sem nekje v starih blogih že pisala, kajti takrat, ko smo v stresu nimamo povezave z najnovejšim delom naših možganov, kjer so shranjeni podatki, ki smo se jih naučili. Sistem reptilskih možganov je razvil odziv izogibanja in takrat, ko je vključen ta del naših možganov, smo v notranji avtomatiki bori se ali beži. Če želite biti manj zaskrbljeni, nervozni, manj v stresu, potem je potrebno, da svojemu notranjemu plazilcu daste občutek varnosti in zaščitenosti, da bo lahko zapustil svoj najbolj znan odziv in čustvo, ki ga poznamo vsi … strah. Naš plazilec potrebuje veliko nežnosti in pozornosti, da ga znamo pomiriti v sebi.

In kako to naredimo? je pogosto vprašanje, ki zahteva malce daljši odgovor kot le eno besedo. Ključna stvar je nedvomno ta, da se, namesto, da bežimo pred njim ali se z njim borimo, ustavimo in smo hvaležni za to, da je del našega življenja. Plazilci so del planeta že res dolgo časa in če se posvetimo njihovemu načinu življenja nam je zelo hitro jasno, da je ključna stvar, ki ji posvečajo pozornost, da pojedo kosilo in niso sami kosilo nekomu drugemu.

To kar večina ljudi ne ve, je to, da so naši možgani ali bolj konkretno Retikularni aktivirajoči sistem poznan tudi kot RAS, programirani in spuščajo skozi svoje sito le tiste informacije, ki so del našega trenutnega programa. Ker so številni posamezniki še vedno v svojem izvornem programu, ki so ga prejeli in krepili vse od spočetja naprej v otroštvu in je njihov živčni sistem uglašen na kolektivno bolečino, to v praksi pomeni, da so težave, izzivi, skrbi in vse kar nam je neprijetno, tiste stvari, ki imajo dobesedno znamko prioriteta v našem živčnem sistemu. Kar pomeni, da “negativne” stvari hitreje prihajajo do možganov in se telo nanje avtomatsko odziva. Skratka notranja avtomatika je sestavni del naših najstarejših možganov in s temi stvarmi se ne morete pogajati. Ko vaša epigenetika, vaše okolje vklopi določeno stikalo v vaši notranjosti je potrebno odkriti kaj je tisto, kar je “nevarno” in to nevarnost v svoji notranjosti razrešiti. Boj, beg, zmrznjenost ali omedlevanje ne bodo razrešili izvorne težave. So le mehanizmi, ki poskušajo omiliti situacijo v kateri smo se znašli na najbolj osnovni način, ki ga naši možgani poznajo skozi programe plazilskih možganov.

In to razloži, zakaj ljudje v ozadju svojih možganov nenehno čutimo ta neprijeten občutek, da se je potrebno zaščititi pred neko neznano nevarnostjo. In vsi vemo, da takrat, ko se počutimo varno, čutimo v sebi umirjenost in sproščenost. Vendar se ta dva odziva izključujeta, kar pomeni, da smo ali v ščitenju pred nevarnostjo ali pa smo v umirjenosti. To pogosto razložim na primeru celice, ki ne more hkrati biti v pripravljenosti, da telo ščiti pred napadalci in učinkovito pravljati regenerativnih procesov, zato je ključnega pomena, da se znamo iz stresa zavestno čim hitreje premakniti v sproščenost.

Kortizol je hormon, ki ga sprošča nadledvična žleza in je potreben takrat, ko telo sporoča, da smo v nevarnosti in sproži odziv boj ali beg. V sodobnem svetu ni levov in tigrov, ki bi ogrožali naša življenja in s tem preživetje, vendar je naš boj za obstanek del najstarejšega dela naših možganov, ki si ga delimo s svojimi predniki in v njih so zapisani odzivi boja ali bega. In stres nam povzročajo situacije kot je npr. ko se nekdo vrine pred nas v vrsti in smo besni in pripravljeni napasti ali pa ko nas šef grdo pogleda in bi najraje zbežali iz pisarne. V obeh primerih se sproži hormonski val, ki preplavi naše možgane in nas dobesedno paralizira.  In tovrstni stres ljudi izčrpava, kajti nenehno se soočamo s situacijami, ki v nas sprožajo stresne odzive.

To kar se dogaja v našem telesu, ko smo pod stresom je, da se vagusni živec ali klatež, ki sega od glave pa vse do trebuha, vname. Ko je nivo kortizola previsok, predolgo enostavno povzroči vnetje. In vagusni živec oživčuje tako glasilke, kot tudi pljuča, srce, želodec, jetra, vranico, trebušno slinavko, desno ledvico, tanko in debelo črevo, skratka, vnetje se pojavlja v številnih telesnih sistemih. Skratka sproščenost telesa je ključnega pomena za dobro telesno počutje. Pogosto pozabimo, da stres v resnici ne prihaja iz zunanjega sveta, temveč iz našega notranjega sveta, iz telesa. In zato je zadostna mera počitka, da se resnično naspimo, spočijemo, tisto, kar telesu omogoči, da se regenerira in pomladi. Ni zaman rek o lepotilnem spancu. Negovanje telesa je eno izmed ključnih načinov, ki zmanjšujejo stres. Pomembno je, da sprostite svoje reptilske možgane in eden od najbolj znanih načinov, kako to naredimo je dihanje. Prav tako preživljanje časa zunaj v naravi, hoja na sončku, plavanje pomirjajo ta del v naših možganih.

Drugi del naših možganov, sesalski del potrebuje občutek nagrajenosti, zadovoljstva, izpolnjenosti, skratka občutek nahranjenosti. In negovanje je potrebno na vseh nivojih, tako fizično kot tudi čustveno, mentalno in duhovno. Ko se počutite nahranjeni, lahko opustite navezanosti, razočaranja, frustracije in odvisnosti. Pogosto poskušamo sklepati kupčije s tem delom sebe takrat, ko nam navade, ki jih imamo niso všeč in bi si želeli življenje izkušati na kakšen drugačen način. Takrat, ko začutite hvaležnost, zadovoljstvo, radost in ko se sprostite začutite, da vas življenje podpira. Odprite vse svoje čute in začutite užitek in zadovoljstvo obstoja. Hvaležnost za vse, kar imate v tem trenutku. Vdihnite svež zrak, občudujte cvet rože na vrtu, bodite hvaležni za vse kar vas obdaja. Hvaležnost nas neguje!

Občutek podpore, občutek povezanosti je tisto, kar najbolj potrebujejo naši najnovejši možgani primata. In eden velikih izzivov našega življenja je to, da se pomirimo s svojimi notranjimi občutki zapuščenosti, ločenosti in se povežemo. Povezanost s seboj prinaša občutke ljubezni, pripadnosti, sočutja, intimnosti, prijaznosti in po tem v sodobnem svetu močno hrepenimo. Povezanost je nekaj, kar ni stvar notranje avtomatike, potrebno jo je izbrati, ji posvečati pozornost in s tem tja teče tudi naša energija in to postaja del našega vsakdana. Za to, da smo v stiku s svojo človečnostjo potrebujemo občutek vrednosti, vidnosti, potrebujemo to srčno povezanost, kjer čutimo, kar čuti oseba na drugi strani, kjer lahko rečemo; Vidim TE!

Vendar se je v notranji džungli vseeno potrebno znajti in glede na to, da je naš notranji negovalec/zaščitnik/podpornik precej bolj šibek od notranjega kritika/komolčarja/napadalca. Oba sta del živčnega sistema in svojega notranjega kritika se ne morete znebiti, tako kot se ne morete preprosto znebiti svojega ega, pomembno je, da se s temi deli sebe soočite, jih sprejmete in jih začnete učinkovito usmerjati in voditi. Pomembno je, da ustvarimo povezave s tistimi deli, ki nas negujejo. Upravljanje s svojo lastno energijo, pozornostjo je umetnost, ki se je moramo v svetu v katerem živimo naučiti.
Tako navajeni, udomačeni smo v zaznavanje negativnih stvari, ki se nam dogajajo v življenju, da pogosto pozabimo na to, da imamo izbiro med negovalcem in kritikom. Vse je vaša izbira. Posvetite pozornost negovanju sebe!

Več o treh delih in kako izmojstriti svojo pozornost, da izbiramo negovanje, da se nahranimo z ljubeznijo v vikend druženju DivineFlow.

Imejte krasen vikend!

Taja Albolena