To ni zame!

Verjamem, da ste se v življenju že srečali s situacijo, kjer ste nekoga klicali več kot enkrat, ko ste se z nekom lovili cele dneve, da bi se srečali ali pa ste večkrat poskušali stopiti v kontakt z nekom in ste na koncu zaključili; To ni zame! Kaj če bi vam povedala, da takšen zaključek pogosto izhaja iz našega zgornjega limita, ki smo ga postavili v svojem življenju in pravzaprav predstavlja samosabotažo?

Saboter je eden tistih aspektov našega notranjega sveta, ki se ga le malokdaj resnično zavedamo, v teh dnevih pa leze na površje na vseh področjih našega življenja. Morda vam gre res dobro na področju partnerstva in se počutite izjemno, ob tem pa se vam podirajo načrti in projekti v službi. Ali pa vam gre področje kariere odlično in so vaši odnosi na psu?

V svoji izkušnji sem ugotovila, da ko dosežemo limit tega, kar menimo, da nam je trenutno namenjeno, koliko dobrega lahko naenkrat doživimo, začnemo v svojem življenju sami sebe vleči navzdol in poskušamo ustvariti to, kar mnogi imenujejo “normalno” stanje. Pogosto je samosabotaža res očitna, ko ti uspe velik met v službi in prideš domov in prva stvar na tapeti prepir, ker si pozabil prinesti ali kupiti nekaj, kar si obljubil, da boš. Na-ključ-je? Seveda, na tak način sam sebe opozoriš, da si ven iz svoje cone udobja. V tvoji glavi se prižgejo rdeče lučke in nujno je treba narediti nekaj, da znižaš svoje dobro počutje. Ali pa imamo za sabo izjemen vikend v družbi otrok in partnerja in se nam na poti domov pokvari avto ali pa doma ugotovimo, da so nam sosedi polomili naše najljubše cvetje na gredici. Hmmm…

Pogosto ljudje razmišljajo le o žrtvi in temu kako so drugi krivi za to, da jim stvari ne uspevajo v življenju, pozabijo pa na to, kako sami poskrbijo, da jim ne uspe to, kar si želijo. Saj poznate tisti občutek, ko ste na pravi poti in ste navdušeni v sebi in kar naenkrat najdete nekaj, da začnete najedati sami sebe in se ustavite. Ali pa vam stvari res dobro tečejo in se naenkrat pojavijo strahovi, zagrabi te panika in začneš dvomiti v to, kar delaš? Kontradiktorno? Ste kdaj razmišljali o tem, zakaj se ljudje, ki jim uspe veliki met v življenju tako hitro vrnejo nazaj v stare tirnice? To se najbolj fenomenalno vidi pri tistih, ki so zadeli na lotu. Definitivno delajo na temu, da bi se vrnili nazaj v svojo cono udobja in ponavadi jim to uspe na vseh področjih v roku 2 let. Večina ne rabi takega časovnega okvira. S pomočjo kritike, sojenja, skrbi, prepirov, nezmožnostjo, da sprejmemo stvari za to poskrbimo dnevno. Da ne govorim o samokaznovanju in samozaščiti, s pomočjo katerih smo v nekaj trenutkih tam, kamor po svojih notranjih parametrih sodimo.

Preseganje notranjega praga uspeha, radosti, sreče in ljubezni, ki smo si ga postavili v otroštvu je vse prej kot enostavno in vendar se je potrebno soočiti s svojimi zgornjimi limiti, s svojimi pokrovkami, kot jih imenujem sama, če se želimo razcveteti in razširiti, ter utelesiti vse svoj potencial, ki ga imamo na voljo.

Samosabotaža je intimno povezana z našimi strahovi, ki vedno znova poskrbijo, da se vrnemo v znano notranjo klimo. In vse skupaj je povezano z epigenetiko, z vplivi iz okolja, ki v naši notranjosti vklapljajo in izklapljajo stikala naših genov. Zato, da se vklopijo določeni programi v naši notranjosti potrebujemo okoliščine, ki nam pomagajo razkriti, kaj vse se skriva v naši notranjosti. In pomanjkanje česarkoli v našem življenju vklopi odzive panike in strah, za katerega nam ni jasno od kje se je vzel.

Namesto, da se naslednjič, ko vas življenje takrat, ko ste pripravljeni narediti korak naprej ustavi, si raje razjasnite, kje sabitirate sami sebe, soočite se s svojimi nezavednimi mehanizmi samosabotaže in zaživite življenje, kot si ga želite. Kako? Prepoznajte kje se kritizirate ali sodite, kje ne sprejemate pohval in komplimentov, kje iščete spore in kako ste odvisni od skrbi v vašem življenju. Da bi lahko presegli svoje notranje odzive jih moramo najprej prepoznati in si jih priznati, da jih lahko presežemo in izberemo drugače.

Ključno je to, da se nehate kaznovati in kot temu slikovito pravim sama -pribijati na križ- v svoji notranjosti, ker ste že spet podlegli isti notranji avtomatiki, ki vas je zapeljala v sojenje in kritiziranje. V svoji dolgoletni praksi sem ugotovila, da ljudje pogosto zato, ker vemo, da ni “lepo” ali prijazno, če kritiziramo in sodimo ljudi okoli sebe namesto tega vso to jezo in z njo povezano energijo prelijemo vase in se jezimo nase, v svoji notranjosti. Implodiramo navznoter, namesto da eksplodiramo navzven in s tem poškodujemo sebe, navznoter.

Predstavljajte si kako bi bilo, če bi vsakič, ko ste izzvani imeli na voljo orodje, s pomočjo katerega bi ta čustveni naboj prelili v svoji notranjosti iz jeze v radost. Narava nam je dala orodje, kako lahko to naredimo v sebi s tem, da ujeto energijo osvobodimo in jo v sebi pretočimo tja, kamor želimo. Budnost in zavedanje je ključno, da to lahko naredimo kadarkoli.

In če potrebujete usmeritev in bolj podrobna navodila, vas vabim na vikend druženje DivineFlow, kjer bomo pogledali mehanizme, kako se stikala vklapljajo in tudi kako jih zavestno izklopimo in izberemo drugače. Skratka govora bo o tem, kako preseči svoje zgornje limite, kako jih dvigniti in se osvoboditi.

In ko boste naslednjič pred izzivom, kjer bi pred časom rekli; To ni zame! se ustavite za hip in poglejte, če morda ni posredi samosabotaža. In namesto, da se ustrašite izzivov, se podajte vanje, ustrezno opremljeni, seveda, z lučjo, da se s svojimi strahovi soočite in jih presežete. Vsak avanturist vam bo povedal, da se v ekstremne razmere ni modro podajati brez opreme in tudi tukaj je ustrezna oprema nujno potrebna, da se soočimo s tem, česar nas je najbolj strah. Luč zavesti, obilo ljubezni, radost in negovanje so osnovna oprema, ki jo na tej poti potrebujemo.

Izjemno potovanje vase vam želim v tem izjemnem času.

Taja Albolena