Mama je ena sama…

prva radost je mama,
prvi spev nina-nana,
prva beseda: mama!
… piše Tone Pavček v svojem slavospevu materi.

In ne glede na to, kako pomembna je, se pogosto ne zavedamo, da predstavlja sam temelj našega odnosa s Sabo.
Mama je tista, ki te nauči, kako ljubiti Sebe, Celoto Sebe.

Za nami je materinski dan in to je dan, ko številne ženske, ki se ne vidijo kot mame, ker nimajo otrok, čutijo, kot bi jih življenje prikrajšalo za to izkušnjo. Ob tem se ne zavedamo, da ima čisto vsaka ženska ta aspekt mame v sebi, ne glede na to, ali je fizično mama otroku ali pa je mama projektu, kreaciji, ki jo je porodila skozi svojo izkušnjo v življenju.

Mama simbolično predstavlja plodnost, rast in prenovo. Ona je tista, ki pozna misterije rojstva in ponovnega porajanja. Je brezmejen vir kreacije, ki poganja kolo življenja. Brez mame in njene sposobnosti rojevanja, je življenja konec.

Ko se povežemo z arhetipom mame v sebi, dvignemo svojo vibracijo in se povežemo s kreacijo. Moja pot do moje notranje Ženske je bila polna čeri, mučiteljev vseh sort in predvsem samozanikanja. Ko sem se spogledala s svojimi arhetipi mi je postalo precej bolj jasno zakaj so stvari potekale kot so. Zanikala sem mamo, zatrla Hetairo, se bojevala z Amazonko in modra ženska je sedela na bojišču in čakala, da se spametujem.

Mati je tista, ki pozna moč brezpogojne ljubezni. Je temna svetloba, izvor čistega potenciala iz katerega se vse poraja in se vanj vrača. Ko smo se na druženju v četrtek z ženskami spuščale v izvorno kozmično maternico, smo se spuščale v sam izvor Biti. In to je potencial Velike noči, ki nam je na voljo. Prenova, porajanje, stik s samim virom kreacije.

Moja pot vase, moja pot k Ženski, se je začela z materjo. Arhetipom, ki poskrbi zate, ti da podporo in je kot mati Marija Jezusu tisti arhetip, ki je tam, ko moramo žrtvovati vse kar poznamo, da preobrazimo svojo notranjost v nekaj novega (in to je mimogrede notranje križanje). Mati nas prime za roko in nas pelje skozi iniciacijo. In če se s svojo notranjo mamo nismo pomirile in je objele v sebi, se tudi s svojo zunanjo mamo ne moremo pomiriti.

Ko sem si dovolila biti mama Sebi, poskrbeti zase in se podpirati, pa ne le v umu, kar tako rade počnemo, sem to začela živeti v svojem vsakdanjem življenju.

Vsi smo (vsaj mentalno) svojim mamam odpustili, vsaj tako večina trdi in vendar se mnogi z njo borijo in ji ne dovolijo, da opravi tisto, kar arhetipsko opravlja – poskrbi zate. In tako se pogosto znajdemo v njeni senčni strani, ko se postanemo predpražnik za druge, se žrtvujemo za družino in za otroke, ko namesto tega, da bi poskrbele za druge, opravljamo žrtvovanje. In vendar to ni vloga matere.

Iz lastnih izkušenj vem, kako je videti upiranje notranji mami. Del popotovanja je soočenje s svojo senco, kjer se je potrebno spogledati s svojo senčno platjo. Pri meni je v nekem trenutku že tako očitno tolkla v oči, da mi je mož rekel, da naj neham igrati mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke in vsem daje močan občutek krivde; češ, čemu vse se moram odpovedati, ubogi jaz… Takrat sem se prvič zbudila, kot bi me kdo polil z lavorjem hladne vode, vedela sem, da ima prav …jaz razsvetljeno bitje (no v svoji samopomembnosti, sem kdaj mislila, da sem že tam, LOL) pa že nisem taka…

In sem se zbudila iz iluzije, se objela in postala bolj ponižna in prijazna do svojih najdražjih, pa ne z računico in pričakovanjem, ampak preprosto, ker si to zaslužim jaz, da se negujem, da se imam rada, si dam, kar potrebujem in z večjim užitkom poskrbim za druge. Pa saj prej sem tudi. Pri dveh pubertetnicah pač nisem mogla živeti v utvari, da bo stvari kdo naredil namesto mene. In vendar sem stvari pogosto počela z uporom in notranjim nerganjem.

Po soočenju z notranjimi sencami arhetipa mame pa se mi je prvič zgodilo, da sem hišo pospravila z užitkom, da sem resnično uživala v vsaki stvari, ki sem jo dvignila, prebrisala, pri sesanju in čiščenju. Ko sem se takole opazovala od daleč, kar se mi zadnje čase pogosto dogaja, sem razmišljala o tem, da verjetno nisem pri zdravi pameti, da sem totalno zabluzila in je z mano definitivno konec. Nato pa sem se potopila v občutke in doživljanje izkušnje in ugotovila, da resnično uživam.

In nato je prišla lekcija intimnosti, ki jih je več vrst in tako sem dojela, da sem tisti resnično moj,moj ženski arhetip popolnoma zatrla in si ga nisem dovolila živeti niti v svetli niti v senčni plati. No v pasivni obliki je pogosto udarila ven prostitutka, ko sem svoje talente, sposobnosti in kvalitete zamenjala za tiste trenutke blaženosti, ko imaš občutek, da te ima nekdo rad in te neguje. In vendar to ni trajalo, ker sem bila v sporu s svojo notranjo materjo in nisem znala poskrbei sama zase brez občutkov krivde, vedno sem morala najprej nekaj narediti, da sem si kupila tisti občutek sprejetosti.

Znano?

In seveda Amazonka, moja bojevnica, se je borila za pravice vseh … samo nase sem pozabila. In kot je poznano v današnji družbi je tudi moja pustolovka izkoristila vsako priložnost, da bi bila sprejeta v moškem svetu. Najprej sem dokazovala, da sem dovolj, svojemu očetu in nato vsem ostalim moškim v svojem življenju. Ko sem se spogledala z njo iz oči v oči, sem dojela, da moj moški po vsej verjetnosti ne želi imeti v postelji še enega moškega ali moškinje, če sem korektna. Dojela sem, da intimnosti ne bom ustvarila z nenehnim bojevanjem in dokazovanjem, da zmorem, da sem dovolj dobra in da obvladam. Hja no, kaj naj rečem težka lekcija.

In na koncu še moja modra ženska, ki je potrpežljivo čakala, da se spametujem in preko vseh bojišč, ki jih je modro opazovala od daleč, toliko utrudim, da ji bom pripravljena prisluhniti. Da se neham pritoževati, kritizirati in soditi in da dojamem, da sem sama tista, ki kreira. In da izbiram JAZ.

Ženska … prebujena, objeta, spravljena sama s seboj, je božanska Ženska. Ženska z velikim Ž.

Popotovanje vase ni enkratni dogodek, je popotovanje dolgo celo življenje. Gre za tkanje tančice, tkanine vesolja v katero smo prepleteni vsi mi. In ko spletam in tkem svoje življenje, v tkanino vpletam niti vseh, s katerimi se srečujem. Vsak od vas, ki ste me poznali in se z mano družili ali pa me poznate in se z mano družite sedaj, je pomembno vplival na moje tkanje in vaše niti so obogatile mojo tkanino.

Želim Ti, da je tvoje tkanje življenja nežno in puhasto, lahkotno kot veter in prostrano kot oceani. Naj bo toplo kot savane in bogato kot zemlja. Dovoli si, da postaneš to kar si, tkalka svojega življenja. Naj bo božanskost vtkana v tvoje življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družiš, se srečuješ ali preprosto samo veš, da obstajajo.

Hvala vsem mojim dušnim sestram, ki tkejo z mamo mojo svileno, brokatno, z zlatom plepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki jih tkete v tkanino mojega življenja. In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili … hvala Matjaž … zaklad si, ki mi je bil dan in ki mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

Nikoli, nikoli ne pozabi kako dragocena Si. Brezmejno dragocena Si. Čisto vsaka je.
In vedi, da svet nikoli ne bi bil to kar je, brez Tebe. In to je resnica.

Blagoslovljene praznike.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša edinstveni kreativni izraz svoje Ženske duše, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si