U pizdo materno…

Poznano?
Kaj pa jebem ti pičko materino?

Zdaj tiste, ki me redno spremljate verjetno tuhtate, kaj se je zgodilo z menoj!?

Kletvice zabolijo.
Ostro zarežejo v mehko tkanino ženske čustvene pokrajine.

Ko sem pokukala v ozadje, sem prebrala, da obstaja razlika med kletvico in psovko. Prva izniči, druga le degradira.

O razliki bi se dalo razpravljati, kajti tako izničenje kot degradacija zabolita.

Tako izničenost kot degradacija oskrunita sveti prostor, ki ga ustvarja ženska.

Ko sem prišla v stik s tremi arhetipskimi ranami Marije Magdalene, ki jih imamo v sebi vse ženske, da je prostitutka, mrha in čarovnica, oskrunjenosti ni bilo med njimi. Vendar je oskrunjenost matere tista rana, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Oskrunjenost svete pokrajine ženstvenosti, oskrunjenost svetosti mame Zemlje.

O tem se ne govori, a njeno rano v sebi nosi čisto vsaka ženska. Rano poniževanja, rano razvrednotenosti, rano ignorance, rano izničenosti, rano degradacije.

Pravijo, da so psovke posebne besede, ki jih uporabljamo kot napadalni meč, ali pa kot ščit, da se ubranimo nasilnežev okoli sebe. V znanem političnem vicu pravijo: “Ali veš, kje je meja med Srbijo in Črno goro? – Tam, kjer se neha psovati mater (jebem ti mater!) in se začne psovati očeta (jebem ti oca!)!”

Jezik je močno orodje. Z njim lahko spodbudimo in podpremo ali pa uničimo. In tega se pogosto ne zavedamo. Sama veliko pozornost posvečam besedam, ki jih uporabljam, saj sem takrat, ko sem delala s prepričanji ugotovila, da je preciznost s katero ujameš okus, nianso, s katero opišeš občutek, ki je prisoten, ključnega pomena za njegovo osvobodotev ujete energije.

Vendar o ranah ne govorimo radi. Običajno se jih bojimo. Pogosto jih zanikamo v sebi. Pometemo jih pod preprogo.
In dolgo časa nisem razumela, zakaj me popade sveta jeza in pogosto bes, ko bi koga kar oklofutala, ko slišim psovke na temo pizde, pičke in ostalih izrazov, ki opisujejo žensko anatomijo.

Jeza je posebno čustvo. Nujno potrebna je, saj ti služi, da se postaviš zase. Sporoča ti, da so zanikane tvoje potrebe. Opogumlja te, da se izraziš takrat, ko ti je rečeno, da si manj, kot v resnici si. Jeza, ki jo zatreš, postane bes. Bes je za razliko od jeze nasilen in končni rezultat besa je vedno sram. V začaranem krogu sram usvari še več besa. Bes, ki ga izrazimo, resda sprosti čustvo v trenutku, vendar ne preobrazi čustva, ki ostaja ujeto v tvoji notranjosti. In sram ostaja.

Negotovost je temačnost, ki vznika iz globoko vsajenega sramu, ki govori, da nisi dovolj dobra, dovolj ljubljena, dovolj pametna, dovolj uspešna ali dovolj pomembna. In to so prepričanja, ki izhajajo iz otroštva. Strah, da nisi dovolj dobra, da nisi dovolj uspešna, strah, da ti ne bo uspelo izhaja iz semen negotovosti, ki si jih zasejala v svojem otroštvu.

Negotovost je temelj številnih strahov, saj je težava v pomanjkanju samozaupanja, pomanjkanju tega, da verjameš vase. Ko čutiš negotovost, razviješ strahove, da ne ustrezaš, da ne sodiš zraven, in zaradi stahov končaš v samoizolaciji.

Težava ni v strahu, težava je v tem, kar sma sebi narediš po tem, ko dojameš, da nisi uspela, da si ponovno pogrnila na celi črti. Ko se razhajaš s partnerjem s katerim si bila 20 let, te ne podre dejstvo, da ti ni uspelo, temveč to, kako sma sebe sodiš, kritiziraš in se zlorabljaš, ker nisi bila dovolj dobra ženska.
V resnici te ni strah, da boš izgubila službo. Strah te je tega, kaj boš naredila sama sebi, kaj vse si boš povedala in kako boš zlorabila samo sebe zaradi dejstva, da čutiš v sebi negotovost in verjameš, da nisi dovolj pametna ali dovoj uspešna.

Ko začnemo same sebi govoriti, da nismo dovolj dobre, postanemo nasilne same s seboj. To te vedno znova zaklene v stare pogojenosti. Tvoje negotovosti dovolijo preteklosti, da vstopi in vlada, ter vodi to, v kar verjameš in govoriš o sebi, v tem trenutku. Ko se to zgodi, se zatakneš v svojem notranjem kritiku in življenje postane težko, nevzdržno in nesrečno. Zatakneš se v primerjanju, ki ti bo dokazalo, da nisi dovolj, v dokazovanju, da zmoreš sama in da ne potrebuješ ljudi okoli sebe.

Te mehanizme poznam zelo intimno. In vem tudi, da je velik izziv v tem, da zamenjaš negativna sporočila v sebi. Vendar je to mogoče le, če zmoreš pogledati direktno v obraz svojim negotovostim, kot velikim učitljem. Pomembno je, da vidiš, kako si svojo moč dala v roke svojim negotovostim, da bi jo lahko osvobodila.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko smo nasilne do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljujemo. Vedno znova me je zbodlo, kot bi mi kdo zaril noč v hrbet, ko sem slišala psovko na temo mame. In moje telo se je leta zakrčilo, stisnilo in zmanjšala sem svoj sveti prostor v upanju, da se bom skrila in da bom lahko ušla mečem ostrih besed. Ja, psovke so povezane z objektivizacijo. Vzamejo ti moč. In to se dogaja na nezavednem nivoju.

Tega nimamo ozaveščenega. Tega se ne zavedamo. Kar ne zmanjša dejstva, da to zaboli, da zareže, da oskruni.
In čiščenje oskrunjenosti je del spletnega popotovanja, v katerem negujemo Žensko v Sebi. Kajti zato, da držiš svoj prostor, da si vidna, da se pokažeš in da lahko držiš sebe tudi takrat, ko letijo proti tebe meči in puščice ostrih besed, moraš biti utelešena, v stiku s svojim notranjim centrom in popolnoma prisotna v tem trenutku, tukaj in zdaj.

Ne gre za branjenje pred ali postavljanje ščitov. Gre za razumevanje mehanizmov v ozadju, ki povzročijo, da odpreš svoj prostor in dopustiš, da se te tovrstne energije dotaknejo, te prizadanejo, vstopijo v tvoje polje. Ko prepoznaš, kaj je tisto v tebi, kar je ranjeno in to pozdraviš, enostavno ni energijskega ujemanja v tebi, ki bi to pritegnilo k tebi, kadar pa si priča tej energiji, ji ne odpreš vrat. Steče čez tebe, brez da vstopi, brez, da se te ne dotakne ali te zaznamuje.

Tukaj ni čarobne paličice in hitrih obližev. V prvi vrsti gre za prepoznavanje tvoje notranje negotovosti. Potem je potrebno priznavanje tega, kar negotovost skriva v sebi, kajti gre za ponotranjeno sporočilo, ki si mu bila priča v svojem otroštvu. Potem je potrebno sprejeti ta del v sebi, da lahko presežeš trenutne mehanizme in izbereš na novo.

Vsaka negotovost, vsaka tvoja notranja rana je zaklad, je veliko darilo, ki te vodi k večji izpolnjenosti. Tvoja izbira odnosa do nje te ali obogti ali oropa izpolnjenosti. Ti upravljaš s svojo notranjostjo, ti si tista, ki naseljuje svojo notranjo čustveno pokrajino.

Izbiraj modro!
Bodi nežna s seboj!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.