Objemi Sebe!
Zagotovo si že slišala, da so tam, kamor usmerjaš svojo pozornost, tvoji rezultati.
Ali pa, da se ti v življenju dogaja to, na kar se osredotočaš.
To je zaradi tega, ker tja, kamor usmerjaš svojo pozornost, tja teče tvoja energija in to hrani.
Pogosto se vsi aspekti tvoje Biti uglasijo na tisto, česar nočeš, enostavno zato, ker temu posvečaš pozornost.
Pravzaprav veliko ljudi zelo jasno ve, česa nočejo in temu posvečajo svojo pozornost, namesto, da bi se usmerili in uglasili na to, kar želijo, da je del njihovega življenja.
Osupne me, ko se pogovarjam z ženskami, kako pogosto se opravičujemo za to, kdo smo.
Še bolj pogosto ignoriramo svoje občutke, ne zaupamo svoji notranjosti in temu, kar nam sporoča.
Da ne govorim o tem, kakšne mojstrice smo v posmehovanju same sebi.
To je tisto, na kar se osredotočamo.
Če si pravkar rekla, da ti pa že nisi taka, razmisli še enkrat!
Dnevno se srečujem s težnjo, da bi svoje samospoštovanje razdala. Ga dobesedno prodala za ljubezen.
Dolgo časa sem potrebovala, da sem ugledala svojo tendenco, da sem takrat, ko me nihče ne vidi, muhasta.
Potem sem naletela na raziskavo, ki je samo pritrdila temu, da ženska, ki je nihče ne vidi in potrdi njenih sposobnosti v najboljšem primeru postane muhasta, najverjetneje pa bo potrta, izčrpana ali pa bo uteho poiskala v odvisnosti od hrane, alkohola ali drugih substanc ali aktivnosti.
Ja, res je. Takrat, ko ne dobiš tega, kar potrebuješ, bolečino pomanjkanja poskušaš skriti sama pred seboj s pobegom v omamo, hitrost, aktivnosti ali pa greš v boj in dokazovanje, da zmoreš. In da umoreš sama.
V praksi sem ugotovila, da je samozavedanje bistvenega pomena, da sploh prepoznaš kje, na katerem področju se to dogaja. In ne, ni preveč lep pogled, ko uvidiš kaj si delaš.
Samospoštovanje je povezano z zavezanostjo sebi, da vedno slediš izbiram, ki spoštujejo in častijo svetost tvoje duše. In za to, da zmoreš ostajati zavezana sama sebi takrat, ko te nihče zunaj tebe ne podpre, ko ti nihče ne pritrdi, je potrebno veliko zaupanja vase. Da zmoreš ostati zvesta sama sebi. In da si zaupaš, se je potrebno zavedati sebe in se sprejeti tako kot si.
Samozavedanje je povezano z opolnomočenostjo.
To pomeni, da si 100% odgovorna za svoja dejanja in za svoje življenje.
Nihče ni kriv, da si, kjer si. Zavedaš se, da ti ustvarjaš svojo realnost s svojimi izbirami.
Zavedanje dosežeš, ko si nepristranska. Kar v praksi pomeni, da ne sodiš in ne kritiziraš, temveč si v popolnem sprejemanju tega, kar je prisotno.
Zavedanje ni nadzor nad stvarmi, ljudmi ali situacijami, pravzaprav gre za opazovanje.
Ženska ima, zaradi tega, kako delujejo njeni možgani, pregled nad okolico, nad celim prostorom in je naravna opazovalka.
Zanimivo je, da raven zavedanja pri človeku določa jasnost misli in njegovo prisotnost v trenutku, tukaj, zdaj.
Moraš se zavedati sama sebe in svojega mesta v tem svetu, tukaj, zdaj.
Nevednost in ignoranca te vedno uspavata. Ravno tako samopomembnost.
Pravzaprav vsa tri stanja vplivajo na tvoj nivo zavedanja, ki se drastično zniža.
Izbruhi besa, jeza, strah so pravzaprav izraz tvojega nezavedanja.
Dokler si v nezavedanju tega, kdo si, si le megleno predstavljaš, kaj si resnično želiš oziroma kaj potrebuješ.
V svojem dve desetletji dolgem procesu opazovanja, sem pri sebi odkrila načine, kako avtomatsko reagiram na točno določene izzive v svojem življenju.
Moji veliki ranjenosti, ki se ju nisem zavedala, pravzaprav sem ju aktivno ignorirala, sta del procesa samodestrukcije, ki sem ga oblikovala skozi udomačevanje v svojem otroštvu.
Skozi otroštvo oblikuješ svojo osebnost.
To je proces izbiranja, kaj je za okolico sprejemljivo in kaj ne. Vse tisto, kar ni sprejemljivo, kar je zavrnjeno in zanikano, ustvari notranjo senco.
Senca v sebi skriva vse tiste lastnosti, čustva, ideje, ki niso bila sprejeta in potrjena s strani okolice.
Fascinantno je, kako skozi svoje ranjenosti vedno znova hraniš svojo senco.
Pet arhetipskih ranjenosti, s katerimi se moraš soočiti znotraj sebe, vedno znova podpira senco.
Ranjenosti so; izdaja, ki vodi v skrivanje, nesprejetost, sojenje drugih, kar vodi v projekcijo na druge, zaradi česar zapustiš ta del in se ločiš od njega.
Pet arhetipov notranjega otroka pooseblja teh pet ranjenosti. Pomembno je soočenje s svojim nevidnim otrokom, zanikanim otrokom, ranjenim otrokom, zapuščenim in ločenim otrokom.
Zakaj samodestrukcija?
Ker moram biti zelo aktivno v samozavedanju, da prepoznam, ko bi se skrila in pobegnila ter aktivno sledila svojemu nevidnemu otroku. Ali pa ko zlorabljam sebe in delam stvari, za katere vem, da mi škodijo.
Da ne govorim o samosabotaži, ko zaradi strahu spuščam priložnosti, ki jih k meni prinaša življenje dnevno.
Ker je senca del tvoje podzavesti, je za zavestno presvetljevanje podzavesti, pomembno soočenje z lastno senco.
Soočenje s senco je eden ključnih aspektov osebnostne rasti.
Vendar tega ne maramo.
V svetu hitre hrane, hitrih rešitev, instant načinov pozabljamo na to, da je naše zlato skrito v naši senci.
Pod jezo, pod žalostjo, pod strahovi, pod obžalovanji.
In tako se vedno znova boriš ali pa bežiš sama pred seboj.
Vrline oziroma kvalitete tvoje izvorne esence so tiste, ki se razkrijejo, ko se soočiš s svojo senco.
Ko se soočiš s tem, kako vedno znova izdajaš samo sebe in se delaš nevidno, se spoznaš z vrlino samozaupanja in samospoštovanja.
Objeti Sebe je najnujnejša stvar v teh časih in vedno znova me presune, ko vidim, koliko raje imamo lažno zlato zunaj sebe, ki ga lahko kupimo, kot tisto zlato v nas, ki predstavlja resnično dragocenost.
Še vedno imamo raje obliže in upamo, da nam bo življenje, ker smo bili dobri in pridni, dalo to, kar si želimo.
Tudi sama sem imela pričakovanja, predvidevala sem, da, če bom jaz stopila na svojo pot in začela živeti svoje Darilo, da potem bo pa zame poskrbljeno in mi bo kar vse padlo v naročje. Auč. Spoznala sem, da temu ni tako.
Ko stopiš na to pot, se preizkušnje in resno delo šele začne. Kajti soočena si z vsem, kar ti ni všeč, z vsem, kar si do takrat potiskala na stran in je našlo svojo pot v notranjo senco.
In tukaj veliko ljudi noče naprej, kajti mnenja smo, da je duhovna rast povezana z lepimi stvarmi in angeli in prijetnim počutjem.
Tukaj je pomembno razumevanje, da je za tvojo rast potrebno tako presvetljevanje podzavesti, kar vključuje ozaveščanje sence, kar imenujemo tudi osebnostna rast. Na drugi strani pa imamo presvetljevanje ali zavedanje nadzavesti, ustvarjanje stika z Dušo, utelešanje kvalitet tvoje izvorne esence. In za to so ženske duhovne prakse kot je ples in petje, pa druženja in meditacija, ključnega pomena.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je osebnostna rast včasih neprijetna, ok pravzaprav je večino časa neudobna. Včasih te vleče po asfaltu in tako grdo boli, da bi raje obupala kot nadaljevala. In prav poznavanje svojih notranjih arhetipov mi je dalo vedno znova in znova moč za nadaljevanje takrat, ko bi najraje vrgla puško v koruzo. In točno ti arhetipi otroka so mi končno dali razumevanje zakaj včasih delujem kot delujem in kako prevzeti polno odgovornost za svoje življenje.
Prevzeti polno odgovornost zase je ključ.
Sprejeti polno odgovornost za to, da ti nihče ni ničesar naredil, da te nihče ni ogoljufal, te izdal, te prizadel, te zanikal, te zlorabil, te zapustil, da si se sama ločila od sebe in sama sebi delaš vse. Uf, uf. To je včasih res težko sprejeti.
Situacije, ko ti izdajaš sebe, ti zanikaš sebe, ti zlorabljaš sebe, ti zapuščaš sebe in se ločuješ od sebe, so resnični preizkus tvoje ljubezni do sebe.
Kaj so ključi na tej poti?
1. Samozavedanje – zavedanje tega kje se nahajaš in kaj te obdaja. Kaj mi je všeč? Kaj mi ni všeč? Kaj me ovira na moji poti?
2. Samorefleksija, da vidiš sebe zelo jasno. Da vidiš svoje srčne želje, da slediš svoji srčni želji, da vidiš sebe točno tako kot si.
3. Povezanost s seboj in s svojimi potrebami. Kaj potrebujem v tem trenutku? Pomembno je, da si najprej v stiku s sabo, da lahko poskrbiš za svoje potrebe. Nevidnost zase se zgodi, ker svojo pozornost usmerjaš na druge ljudi. Usmeri pozornost nase in na svoje potrebe.
4. Osrediščenost v svojem centru. Ko si v svojem centru, čutiš stabilnost. Pomembno je, da poznaš svoje meje, da veš kje se ti končaš in kje se drugi začnejo. In da poskrbiš za svoj sveti prostor, v sebi. Da izraziš zavezo sebi, da zapičiš zastavico v tla in rečeš takole bo, je edini način, da slediš izbiram, ki spoštujejo svetost tvoje duše.
Čas je, da gremo po zaklad v globine sebe.
Si upaš z nami? Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<
Bodi Sijajno!
Taja Albolena