Sem nevidna?

Ena tistih opazk, ki jo vse prepogosto slišim od številnih samskih žensk, je, da preprosto ni pravih moških. Če pa že srečajo katerega, ki jim je všeč, jih moški običajno ne povabijo na zmenek. Zastrigla sem z ušesi, ko je znanka z menoj delila, da se počuti skoraj nevidna. In seveda lahko pritrdim temu, da je občutek, da si nevidna, frustrirajoč.

Izziv nevidnosti pa ni le stvar samskih žensk. Tudi številne poročene ženske se potožijo, da imajo občutek, kot da so nevidne za svojega moškega. Vendar je nevidnost nekaj, kar ženske bega in jih pušča v občutkih nemoči, z občutki, da nimajo nobene moči v situaciji le, dokler ne prepoznajo, da tako ali drugače same sebe naredijo za nevidne.

Pogosto se ženske, ki čutijo, kot da so nevidne, soočajo s tistim srce parajočim vprašanjem: Kaj za vraga je narobe z menoj?

Bistvenega pomena je, da spoznaš, kako sama prispevaš k temu, da si nevidna, kajti tako si povrneš moč, ki si jo dajala v roke ljudem okoli sebe. Prvi korak je brez dvoma povezan z zavedanjem, kako skriješ svoje izžarevanje oziroma ugasneš svojo svetlobo.

Nevidnost je preživetveni mehanizem, ki nam je v otroštvu pomagal, da smo dobile ljubezen in pozornost, ki smo ju nujno potrebovale za preživetje. Pomembno je, da prepoznamo, ali je nevidni otrok v naši notranjosti tisti arhetip, ki nam otežuje navezovanje stikov z drugimi.

Pogosto me osupne, ko opazujem ljudi, kako hodijo na zmenke ali se v odnosih odzivajo iz svojega ranjenega otroka. Otrok hodi na zmenke, otrok se poroči, otrok išče varnost in stabilnost v osebi na drugi strani. In vedno, ko v odnose vstopamo iz ranjenosti svojega notranjega otroka, pravzaprav na drugi strani iščemo nadomestnega starša, nekoga, ki bo z nami preigraval našo nedokončano igro iz otroštva.

Zato je prvi korak, ko prepoznaš, da si nevidna, da pogledaš, ali je to mehanizem preživetja tvojega notranjega otroka. Nevidni otrok se ne želi izpostaviti, noče biti viden in vedno ga je strah, da ne bo dovolj … dober, lep, pameten itd.

Iz tega strahu igramo varno igro in onemogočamo same sebe. Izziv ni v tem, kaj moraš narediti, da boš opažena, temveč v tvoji voljnosti, da si opažena. Zato je zelo pomembno prepoznati, kako je nevidni otrok občutljiv za kritiko, in prenehati kritizirati samo sebe v stilu: Še vedno sem samska.

Kako lahko postaneš dostopnejša?

Očesni stik.
Pogosto v želji, da bi se skrile, umikamo pogled in nezavedno ustvarjamo osebni prostor, ki je nedostopen. Dejstvo je, da je eden od načinov, kako ustvarjamo bližino, ta, da človeka pogledamo v oči. Pravijo, da so oči vrata v dušo, in ko nekoga pogledamo v oči, dopustimo, da smo vidne. Moški pogosto povedo, da jih najbolj pritegne ženska, katere oči žarijo in se smehljajo. Sijaj ženske se brez dvoma razkriva skozi njene oči. Zato je za to, da ustvarimo povezavo, očesni stik ključnega pomena.

Ženska povabi.
To je ena tistih informacij, ki me je osupnila, ko sem iz pogovora z moškimi jasno dobila informacijo, da je vedno ženska tista, ki povabi. In da je moški tisti, ki čaka na povabilo. Moj moški je to zelo slikovito opisal z besedami, da je ženska tista, ki odpira vrata. Ženska povabi s svojim izžarevanjem, s svojo svetlobo in z nasmehom. Odprtost in sproščenost ženske kažeta na dejstvo, da je voljna sprejeti, karkoli moški lahko deli z njo. Ženska sije takrat, ko je zadovoljna s seboj, ko čuti svojo notranjo lepoto in je v stiku s seboj. Pomembno je, da se zavedaš dejstva, da je ženska tista, ki zapeljuje, in moški tisti, ki osvaja.

Osebne meje.
Eden največjih razlogov, zakaj se ženske skrijejo, je ta, da se ne počutijo varne. Varnost je ena tistih ključnih stvari, ki jih ženska potrebuje, da se sprosti in odpre. Če se ne počuti varno na fizični ravni ali se na čustveni ravni boji, da se bo zapletla v pogovor, ki ga ne želi. Da bi začutila varnost, mora biti ženska v stiku s seboj in predvsem je pomembno, da zna biti starš svojemu notranjemu otroku. Ženska je tista, ki mora prepoznati svoje meje in poskrbeti, da se počuti varno. Postavljanje mej nima nobene povezave s postavljanjem ščitov ali kakršnihkoli struktur okoli sebe. Gre za zavedanje svojega energijskega prostora, ki te obkroža, in razumevanje, da si ti tista, ki svoj energijski prostor odpiraš za ljudi. Upravljanje svoje lastne energije je ključnega pomena, ko govorimo o skrbi za svoje osebne meje. Ko so tvoje osebne meje na mestu, čutiš v sebi, da je NE nekaj, kar spoštuješ sama in tudi vsi, ki te obdajajo.

Prepoznavanje ovir, ki so v tebi, in dejstva, da sama sebi postavljaš največjo oviro na področju nevidnosti, je nekaj, kar ti bo pomagalo preseči tovrstno odzivanje. Rada rečem, da je resnica tista, ki te osvobodi, in zato je zelo pomembna iskrenost s seboj. Poglej, kako ti služi, da si nevidna, kaj ti to v življenju omogoča? In ko prepoznaš razlog, zakaj se skrivaš, objemi ta del v sebi in izberi drugače.

Objemi sebe v vseh svojih aspektih in različicah, objemi vse dele sebe.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani svetloba.si