Začuti sebe
Ko govorim o delovanju, govorim o tendenci našega razuma, ki želi imeti plan, načrt potovanja, ki hoče vedeti korake, ki jih moramo narediti in jih bomo naredili, da bi prišli do cilja xyz. Gre za mentalno analiziranje in načrtovanje, ki nam daje občutek, da nadziramo stvari, da imamo vse pod kontrolo in da bo vse šlo po planu. In ko govorim o Biti, govorim o zavedanju, da ničesar ne moreš nadzirati, ker nadziraš lahko samo stvari od katerih si ločen. Si zunaj njih, jih opazuješ od zunaj in zato ker si ločen imaš občutek nadzora in kontrole, ki je v resnici iluzoren, vendar ga imaš. Ko se zaveš, da si Eno z vsem, da si del Celote in nisi od ničesar ločen vidiš tudi, da v resnici ne moreš nadzorovati kako boš prišel tja, ker že si tam. Vse že je. In vendar je za to, da bi lahko videl, da vse že je potrebno narediti prostor.
Naj bo prazno platno za umetnika, tišina med notami, ki ustvarja glasbo ali bogata prst, ki čaka rastline, da postane vrt, potrebno je ustvariti odprtost, prostor, prazno polico, ali prazno skodelico, da bi lahko sprejeli. Potrebuješ prostor, da bi lahko sprejel novo. Večina nas kopičiti stvari v vse prostore, ki so na voljo – v omarah, naših urnikih, odnosih, proračunih, celo naših glavah. In občasno je potrebno narediti red, poklicati odvoz smeti. Ko naredimo prostor, v tem praznem prostoru lahko upravljamo z energijo. Vendar to ni delovanje, to ni nadzor, kajti s tem ko naredimo prostor, se v resnici odpremo neznanemu, dopustimo, da neznano vstopi.
In v neznanem ne moremo operirati skozi razum in skozi kontrolo in nadzor. V neznanem vam plani in načrti kako boste prišli na cilj ne morejo pomagati, kajti to deluje samo na znanem teritoriju. Ko stopite v srce in na področje svoje duše je treba zaupati vase in slediti temu, kar začutiš, da je pravo zate. Tukaj z razumom enostavno ne moreš operirati, ker se ni česa oprijeti, ker ni varnosti, ki jo razum išče v zunanjem svetu. Tukaj je potrebno začutiti samega sebe.
Izziv je v tem, da ne poskušamo delovati in spreminjati stvari v zunanjem svetu. Ko se nam zgodi neka stvar, ki nas razburi, se moramo ozreti vase in si pogledati, kaj se dogaja v meni. Če sem v stresu, zaskrbljena, nesrečna, je ključno da pogledam kaj čutim, kaj se dogaja v meni, se s tem soočim, si to priznam in nato preusmerim ta čustveni tok v meni, ki je trenutno ujet za oviro, ki sem jo postavila na svoji čustveni reki v notranjosti. Potrebno je dvigniti jez in energijo zavestno preusmeriti v drug tokokrog v svojem živčnem sistemu. Navzven ne delamo ničesar, smo v svoji Biti in izberemo radost, mir, ljubezen, izpolnjenost.
Resnična radost, sreča, zadovoljstvo izhajajo iz ljubezni do sebe, ko gremo vase, ko sledimo svojemu srcu in delamo to, kar nam prinaša radost. Zanimivo je opazovati, kako postanemo zmedeni takrat, ko izgubimo občutek za svoj avtentični, izvorni jaz, ko sežemo v zunanji svet. Ko prenehamo poslušati svoj notranji glas, se ta utiša, mi pa se iz notranjosti usmerimo v zunanji svet in začnemo poslušati novice, brati časopise, slediti horoskopom, prijateljem, gurujem, zdravnikom, knjigam in upamo, da nam bodo dali izmikajoče se rešitve. Pomembno je, da se znamo povezati s svojim izvornim jazom, da prisluhnemo temu, kar je v naši notranjosti, v našem srcu. Pogosto slišimo o tem, kako pomembno je slediti svojim srčnim željam in vendar pogosto ne vemo katere želje prihajajo od kje. Kaj je razum, kaj je srce?
Seveda drži dejstvo, da živimo v svetu, kjer se dnevno soočamo z izzivi, s preizkušnjami, težavami. In verjemite mi, sploh ni problem v tem kar se nam dogaja, temveč v naših odzivih na to, kar se nam dogaja. Življenje nas preizkuša, kako se bomo odzvali. In na voljo imamo dva odziva reaktivni in odzivni. Lahko reagiramo na stvari iz znanih impulzov, ki jim sama pravim kar notranja avtomatika, kjer se sproži naš stresni tokokrog v živčnem sistemu. Lahko pa zavestno izberemo, da začutimo nemir, stres, ki se dvigne in to ujeto energijo, ki je kot voda za jezom sprostimo in jo pretočimo v sebi v tokokrog radosti v svojem živčnem sistemu, ter tako krepimo svojo dobrobit. To v nas ustvarja mirnost in nam daje prostor za preudarne odločitve in izbire v našem življenju. To pa pomeni tudi, da zmanjšujemo stres in povečujemo radost v našem življenju skozi zavesten odziv, namesto nezavedno reakcijo.
Ko enkrat spoznaš kako slediš toku, kako biti ta tok je stvar zelo enostavna, naravna je, kajti v resnici gre za naravni tok božanskega, ki teče skozi nas. In mi upravljamo z njim. In morda je zmeda v tem, da ko sem rekla, da so mi naročili, naj ne delam nič, nisem bila jasna, da sem vedno ko je prišel impulz in sem začutila sledila svojemu notranjemu navdihu in naredila navdihujoče akcije, nato pa sem počakala na naslednji navdih. Naučili so me slediti navdihom brez načrta, da se podajam v neznano in sledim temu, kar čutim. In to me je naučilo zaupanja vase takrat ko so že vsi okoli mene v paniki, preseganja strahov v sebi.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena