Si se zbudila z levo nogo?
Se sprla s svojim dragim?
Te je nadrl tvoj šef?
Je tvoj otrok imel izpad trme na sredi trgovine?
Čutiš osamljenost in ni nikogar, ki bi ga lahko poklicala?
Čutiš da razpada tvoj svet in ne veš kaj bi sam-a s seboj?
Čas je za akcijo!
Objemi Sebe!
Se ti zdi brez veze? Nič hudega.
Objem spremeni tvoj metabolizerm.
Objem spremeni tvoj svet.
In čas je, da objameš najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Sebe.
Ker je vredno!
Ko imaš občutek, da se utapljaš v dreku, je čas za najcenejšo, najhitrejšo in najlažjo terapijo, ki umiri tvoje živce in te osredini v sebi. Objem.
Raziskave na univerzi v severni Karolini v ZDA so pokazale, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja. Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, in to je dober izgovor za objem.
Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.
Torej, to si v obeh primerih Ti.
Objemi Sebe!
Seveda ti bo um rekel, da je to brez veze, vendar telo ve in zato je čas, da prisluhneš svojemu telesu; objemi Sebe. V tej enostavni gesti je velika moč!
In da ne bo dolgčas, da ne bo to izgovor, da si ga ne bi dali, sem našla deset načinov, kako lahko daš v prakso to, da objameš Sebe:
Prvi je ta, da enostavno objameš sebe. Ovij roki okoli sebe in se stisni.
Drugi je univerzalni objem, ki zahteva ritual v katerem dopustiš, da te objame Vesolje. Pojdi ven na sončni dan, razširi roki, nasmehni se in dopusti mogočni energiji Univerzuma, da te objame. In zaključi s prvim načinom, da to energijo pospraviš v svoje srce. Ovij roki okoli sebe in se stisni!
Tretji objem je objem srca. Prekrižaj obe roki na svojem srcu in si dopusti, da začutiš toplino povezanosti in mehkobe, ki te objame, ko svojo pozornost usmeriš na srce.
Objem tvojega višjega jaza je naslednji objem, ki ga lahko narediš. Predstavljaj si, da pred teboj stoji tvoj višji jaz in začuti, kako svoji roki ovije okoli tebe. Dopusti si, da čutiš njegovo ljubezen, ki teče v tvoje srce. Objem zaključi s prvim objemom.
Si v okolju, kjer ne moreš izvesti objema ali ga vizualizirati? Peti način je, da si na listek napišeš pošiljam ti velik, topel objem ali medvedji objem ali sočen objem, kakršen koli objem ti je najbolj všeč in si to večkrat prebereš. Lahko si listek zatakneš v torbico ali denarnico in ga kadarkoli ponovno najdeš. Trik je v tem, da tak objem začutiš s svojim telesom.
Objem za lahko noč je šesti način, ki ga lahko prakticiraš vsak večer, ko se namestiš v udoben položaj v svoji postelji. Objemi se in začuti toplino in mehkobo objema, ko potoneš v spanec. Objem za lahko noč te bo pomiril in znižal stresne hormone v telesu.
Sedmi način je virtualni objem, ki si ga lahko pošlješ v obliki sms sporočila ali preko e-maila. Lahko si nastaviš opomnik, ki te bo spomnil, da si prejel virtualni objem.
Osmi način je objem narave. Pojdi danes v naravo in objemi drevo. Če si boš dovolil čutiti, boš začutil, kako te drevo objema nazaj. Tak objem je poln miru in veličastnosti, ki te spomni na lepoto in veličastnost tako narave kot nas samih, kajti vse so samo odsevi.
Deveti objem je joga objem, ki je sestavni del vadbe v jogi. Ko ležiš na tleh, objemi svoja kolena in se zibaj levo in desno. Ključ je v tem, da začutiš ugodje in ljubezen do svojega telesa ob tem, ko ga objemaš.
Deseti objem je objem osebe, ki ti je ljuba. Pojdi danes in namesto, da čakaš na koga, da te objame, objemi sebe. Kajti vsakič, ko objameš kogarkoli, ki ti je ljub, objameš delček sebe, ki je v tej osebi.
Pojdi zdaj in objemi Sebe!
Danes je mednarodni dan Objemov.
Danes jaz objemam Tebe.
Kozmični objem.
Ljudje še nikoli v zgodovini nismo bili izpostavljeni tako veliki množici informacij, ki vplivajo na naše nezavedne odločitve, obnašanje in življenjski stil, kot ravno v času v katerem živimo. O tem, kako v resnici vplivajo reklame na nas, vemo zelo malo.
Vendar je dejstvo, da reklame vplivajo na našo podzavest in tega niti ne vemo, če procesa ne ozavestimo. Vpliv reklam je zelo močan in bo vedno močnejši, kajti vedno bolj reklame usmerjajo na naše čustveno dojemanje sveta. Vpliv reklam na možgane se da izmeriti in marketinški strokovnjaki se tega dobro zavedajo.
Že nekaj časa se sprašujem kako je mogoče, da je naša mala dežela dobesedno preplavljena z reklamnimi panoji in kdo to dovoli. Le tisti, ki so plačani za to, da raziskujejo in ciljno plasirajo reklame vedo na koliko nezavednih človeških impulzov igrajo.
Dejstvo, ki ga vedno bolj opažamo pa je, da ljudje spreminjamo naš celoten življenjski stil, ker nam tako narekujejo reklame. Ljudje smo družabna bitja, ki premoremo veliko čustev, vendar nam manjka treznega in preudarjenega razmišljanja, ki se ju lahko priučimo.
Psihologija marketinga zelo dobro izkorišča ravno čustva in dražljaje, ki ta čustva vzpodbujajo (reklame, filmi, razna gibanja, …) tako nam na podzavestni ravni vsilijo nekaj kar mislimo, da potrebujemo, pa to sploh ni res.
In zato sem zamenjala blog profil, kajti na prejšnjem so mi začeli smetiti mojo stran z reklamami. Tega resnično ne maram, čeprav je res, da vedno bolj vidim, kako čisto nič ni zastonj in na žalost pogosto svojo uporabo storitev plačujemo s tem, da na straneh objavljajo vedno več reklam. Na začetku ni nobenih reklam, ko pa se ravno dobro privadiš na nekaj, se začne smetiti z njimi.
Reklame nam namreč vsiljujejo na vsakem koraku in z njimi dosežejo, da se potrošniki sami od sebe vkljuimo v igro na katero padamo kot muhe na med in ki postavlja pod vprašaj človeško razsodnost. Bolj ko smo kot potrošniki nerazsodni, večkrat se nam zgodi, da kupimo nekaj kar pravzaprav ne potrebujemo, vendar so nas prepričali, da to nujno potrebujemo.
Dejstvo je namreč, da v sodobni družbi veliko ljudi kupuje izpolnjenost zunaj sebe in srečo poskuša kupiti preko izdelkov, ki zagotavljajo, da nas bodo osrečile. Žal je tovrstno tekanje za mavrico izpolnjenosti polno razočaranj. Kot potrošniki se moramo začeti zavedati, da smo mi tisti, ki izbiramo in prenehati s suženjstvom potrošništva. Šele takrat lahko začnemo razsodno razmišljati in izpolnjevati svoje čustvene potrebe v sebi, namesto da to izpolnitev iščemo zunaj sebe.
In ker vas imam rada, vas ne želim obremenjevati z reklamami na svoji spletni strani. In ker imam rada sama sebe se ne želim vsakič, ko si ogledujem svojo spletno stran izpostavljati bliskanju in utripanju napisov, ki zaradi svoje “aktivnosti” menijo, da so pomembni in si zaslužijo mojo pozornost.
Zavestno izbirajte, kam usmerjate svojo pozornost in hranite tiste stvari s svojo energijo, ki vas resnično izpolnjujejo. Imejte se radi!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
V eni od poslovnih skupin, kjer aktivno sodelujem, smo imele ta teden post… post od vseh socialnih medijev in medijev na sploh.
Ker medijev kot so časopisi, revije, televizija in radio ne spremljam že leta, mi ta del ni bil izziv.
Spletni mediji, hja no, priznam, tukaj pa sem se morala kar zavestno opominjati, ko bi v tistih trenutkih, ko imaš občutek, da nimaš kaj početi, ko ti postane dolgčas, šla malo na Facebook pogledat, kaj dogaja.
To kar se mi je zgodilo čisto spontano, je bila čuječnost, prisotnost, zavestno opazovanje sebe. Opazovanje tega, kaj čutim, kako se počutim, kje bi pobegnila v mental in kje ne bi čutila tega, kar čuti telo.
Upočasnila sem. In čas je tekel zelo drugače.
V zadnjih tednih se ukvarjam s Sofijo, z Žensko Dušo, ki predstavlja tudi Dušo Sveta.
Odkrivam globine, ki jih prej nisem zaznala in to, kar vedno bolj vidim je, kako je življenje sveto.
Telo je sveto.
Telo je mesto srečanja tvojega Jaza in Jaza sveta.
Sofija prinaša dušne kvalitete na Zemljo, skozi kondenzacijo štirih temeljnih elementov; zemlje, vode, zraka in ognja.
Tvoje telo je sestavljeno iz teh istih štirih elementov.
In elementi so kot membrana, skozi katero je tvoje telo v stiku, v povezavi s telesom Sveta.
V resnici je čisto vsaka stvar, ki je del Zemlje sestavljena iz teh štirih izvornih substanc.
Elementi so v resnici dinamične kvalitete, ki imajo zunanje in notranje izražanje. Ogenj se primarno izraža kot zunanji element s kvaliteto izžarevanja, toplote in svetlobe, ki se giblje iz tvoje notranjosti navzven.
Ogenj ni vročina, temveč izraža kvaliteto toplote.
Zemlja je zunanja forma, oblika, ki pripada predmetu ali telesu.
Ni substanca, temveč izraža kvaliteto trdnosti.
Voda je notranja forma, ki jo zaznavaš kot pretočnost, globino, mokroto. Voda ni pretok, temveč izraža kvaliteto pretočnosti.
Zrak je notranje gibanje širjenja.
Elementi so ključnega pomena za kreacijo.
Skozi štiri elemente zunanjega trdnega sveta se v resnici notranji svet Duše izraža in kreira.
Telo je vidna oblika tvoje Ženske Duše. Tvoje telo se nenehno kreira skozi kvalitete tvoje Duše, ki jih utelešaš in izkušaš v sebi. To me fascinira že leta in več o tem procesu z ženskami delim v Prebujanju v polno moč Duše.
Če želiš resnično spoznati Sebe in sveto ženstvenost, moraš spoznati svojo Žensko Dušo.
V zadnjih letih, ok v zadnjem desetletju, mogoče dveh se kar naprej govori o koncu sveta.
Čutiti je, kot da se vse, kar poznamo, ruši. Ljudi je strah konca.
Skoraj kogarkoli vprašaš, v teh časih, izkuša neke vrste zlom.
Osebni, na partnerskem področju, poslovno, finančno.
Fascinira me, kako se k duši običajno obrnemo takrat, ko nič drugega ne funkcionira.
In v časih v katerih živimo v zunanjem svetu vlada kaos.
Videti je, kot da se bliža konec sveta in vendar je tako le videti!
V resnici ni konec sveta, temveč začetek novega.
Temna noč je tista, ki nas vodi v to, da opustimo staro identiteto in utelesimo nov potencial.
Ker novega vina ne moreš natočiti v stari meh.
Duša je v vseh kulturah veljala za aspekt božanskega ženskega dela.
In zanimivo je, da deluje v tandemu in v skladu z modrostjo boginje Sofije.
Duša sveta je bila pogosto opisana kot Sofija, kot modrost.
O spremembah, ki smo jim priča danes, je Rudolf Steiner daljnega 1911 zapisal: “Iz svojih duš moramo izkoreniniti strah in teror pred tem, kar k nam prihaja v prihodnosti…
V prihodnost moramo zreti s popolno mirnostjo nad vsem, kar utegne priti in razmišljati moramo o tem, da karkoli že pride s strani Zemlje oz. sveta, je polno modrosti.”
Seveda je strah prisoten. In v času v katerem živimo, se velika večina sploh ne zaveda, po kako tankem ledu v resnici hodimo.
Sofija je več kot zgolj boginja ali arhetip.
Sofija predstavlja Dušo Sveta.
Dvakrat je po starih zapisih močna nuja po povezanosti z dušo sveta v ljudeh skoraj pripeljala preporod v modrost na naši Zemlji in vendar se je obakrat stvar izjalovila.
Čas v katerem živimo predstavlja tretji poskus.
Apokalipso predstavlja znana številka 666. Trevor Ravenscroft in T. Wallace-Murphy sta raziskovala zgodovino te številke skozi zgodovino sveta, na osnovi raziskav Rudolfa Steinerja (res je bil genij).
Ugotovila sta; da je leto 666 v Perziji zaznamovala ustanovitev akademije Jurdi-Shapur. Akademija je bila ustanovljena kot odgovor na zapiranje grških akademij oziroma filozofskih šol, ki jih je ukinil cesar Justinian, ki je želel pomesti z vsem pred-krščanskim znanjem. Izgnani grški filozofi so potovali v Perzijo, kjer so odprli novo akademijo. In tukaj se je zgodila bistvena sprememba v usmeritvi in nameri akademije, saj se je zgodil preskok iz razumevanja, da je telo substanca duše v bolj tehnično medicinski pogled na človeški organizem. Znanje fizičnega sveta kot dela duše sveta se je spremenilo v čisto materialno fiziko.
Prvo porajanje Sofije so zatrli in rodila se je znanost, namesto povezanosti znanosti, umetnosti in religije.
Dvakrat 666 je bilo leta 1332, ko naj bi se Sofija pojavila drugič in tudi tokrat je bila zatrta. To je bilo leto, ko je francoski kralj Filip Lepi zatrl gibanje Vitezov Templarjev, reda, ki je bil zvest Sofiji.
Templarji so uvedli prvi sistem kreditov, ki je v resnici zametek današnjih bank. Kmalu so si pridobili veliko bogastvo, saj jim je veliko takratnih vladarjev podarjalo zemljo in denar. V takratnem času je bilo prepovedano dajati posojila za obresti, zato so se templjarji odločili, da bodo posojali denar tako, da bodo ljudje, ki si bodo hoteli izposoditi denar, najprej morali položiti določeno vsoto denarja. Šele nato so lahko vzeli posojilo.
S tem so preslepili krščansko Cerkev, ki je prepovedovala posojila. Imeli so zemljo na mnogo krajih v Evropi, tam so zgradili majhne hiše, ki so služile kot današnje banke. Tam so ljudje lahko hranili denar, dajali posojila, plačevali najemnino (če so imeli najeto zemljo, ki je bila v lasti templjarjev), ukvarjali pa so se tudi s prenosom denarja na dolge razdalje (nekakšni potovalni čeki). Skratka, imeli so zelo velik finančni vpliv za takratni čas. Zanimivo je to, da nikoli niso uporabili profita zase, temveč so prispevali k skupnosti tako, da so gradili katedrale, bolnišnice, podpirali so umetnost in dobrodelnost.
Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati v petek, 13. oktobra v letu 1307 (od tega dne velja petek trinajstega za nesrečen dan).
Papež Klemen V. je 22. marca 1312 s papeško bulo Vox in excelso razpustil in za vedno prepovedal Templjarski red. 18. marca 1314 sta bila zadnji “veliki mojster” templjarjev Jacques de Molay in njegov pomočnik, sežgana na grmadi.
Sofija je bila drugič zatrta in namesto povezanosti z dušo sveta je kralj Filip IV. ustvaril začetek ekonomije kot ustvarjanje profita namesto prispevanja k svetu in služenja svetu.
Trikrat 666 je bilo leta 1998. To leto je bilo znano kot leto svetega Duha. Januarja 1998 je Rev. Francis J. Peffley v publikaciji “Edition of the Arlington Catholic Herald” objavil, da je kot pripravo na leto 2000 papež John Paul II v apostolskem pismu, “Tertio Millennio Adveniente” to leto oznanil kot leto svetega Duha, z obnovljenim razumevanjem pomena svetega Duha za krščansko cerkev. Tisto kar mnogi ne vedo pa je, da je cerkev v svetega Duha pravzaprav skrila božanski ženski del, boginjo modrosti, znano kot Sofijo ali mati Marijo.
Kajti le tako so ohranili sveto trojnost očeta, mati in sina.
Kar naj bi se zgodilo v tem obdobju je združenje in povezanost znanosti, umetnosti in religije in še bolj pomembno, to kar je to leto prineslo je osredotočenost na individualnost, namesto na sistem.
Nevarnost pred katero smo vsi skupaj je v tem, da bi hoteli kot se je v preteklosti že zgodilo, dušo sveta uporabiti v osebne namene in ne v dobro celotnega sveta. Če naj bi se to zgodilo, se bo strah sveta povečal, kar lahko pripelje do dejanske fizične apokalipse.
Če je duša in z njo globina, misteriji, sanje, domišljija, kvaliteta, lepota, povezanost in celostnost nekaj, kar izkoristimo in apliciramo le na osebno dušo in ne na dušo sveta, smo iz stališča zunanjega sveta vsi fundamentalisti. Osredotočenost le nase je narcizem. In narcizem najhujše vrste, ki smo mu priča danes je, ko ljudje uničujejo stvari, da jih ne bi imeli drugi. “Če tega ne morem imeti jaz, potem tudi nihče drug ne bo imel tega.”
Prvič se je želja po vedenju in modrosti večne duše izjalovila v začetek materialistične znanosti in drugič v ekonomijo za lastne potrebe, namesto v služenje duši sveta, kaj nam bo prineslo v tretje?
Zanikanje duše sveta v tretje nam utegne prinesti, kot prvič materialistično znanost brez duše in drugič ekonomijo brez domišljije, virtualno realnost kot imitacijo duše sveta.
Virtualna realnost imitira fantazijo, domišljijo, sanje, kreativnost, notranjost duše in vendar se obrača proti svetu.
Virtualna realnost je ustvarila občutek, da je svet popolnoma nepomemben in vas naredi odvisne.
Dušo zniža na nivo zabavljaštva in tako zunanji svet prepustimo izkoriščanju.
Povezanost znanosti, umetnosti in religije, ki je v tem času omogočena je v resnici ogrožena, ponovno.
Prvi aspekt enosti je bil poškodovan, ko se je znanost obrnila stran od duše sveta.
Danes se vendarle na tem področju nekaj premika, saj se znanost in medicina ponovno zanimata za dušo.
Drugi aspekt enosti je bil poškodovan, ko se je umetnost ustvarjanja stvari v svetu, ki izraža dušo namesto tega obrnila k ustvarjanju denarja.
In tudi tukaj se nekaj premika, ko se svet, v katerem so dominirale ekonomske zadeve, sesuva in se ustvarja nov občutek za ekonomijo, ki naj bi bolj skrbela za svet.
Tretji aspekt pa lahko poškodujemo s tem, ko vzamemo notranji svet posameznika za edini tempelj duše.
Z nepriznavanjem duše sveta, lahko uničimo tretjo priložnost, da ustvarimo povezanost in združenost v en ocean, katerega izraz je vsak posameznik na tem svetu.
Preseči narcizem, ki se razbohotil preko vseh meja je tisto, kar moramo storiti, vsak v sebi. Narcizem je sebičnost, nečimrnost, ponos in egoizem. Egoizem je osredotočenost nase, ko se ne zavedaš sebe in se trdno oklepaš svojega majhnega jaza v strahu, da ti bo to kar imaš, odvzeto. Ego je šibak in išče izolacijo. Ne zaupa drugim, želi biti poseben, drugačen in postane ljubosumen, ko nekomu drugemu gre bolje, kar vodi v tekmovalnost.
Razlika med egoizmom in zdravo polno prebujeno Ego zavestjo je razlika med individualnostjo (osebnostjo, ki kreira in sebe deli z ljudmi in svetom) ter individualizmom/samoljubnostjo.
Kreacija je srečanje sveta in individuuma, kjer s svetom podeliš nekaj novega. Kreiraš nekaj, kar še ne obstaja.
Ne zaradi lastnega interesa, temveč zato, ker je to tvoje Darilo za ljudi in svet.
Človeška moč kreacije samega sebe je odgovornost vsakega posameznika.
Ne pride naravno. Je pot razcveta. Je pot Ljubezni. Kajti svet preobraziš le od znotraj navzven.
To, kar sem na svojem enotedenskem postu ugotovila je, da je kaj bom naredila s časom, ki mi je na voljo, na meni.
Dojela sem, da je ključnega pomena, da ostajam v stiku s seboj to, da ne iščem v zunanjem svetu potrditve kdo sem.
Upočasnitev in stik s seboj sta mi potrdila, da je vse že v meni.
In dojela sem, kako hitro se v virtualnem svetu socialnih medijev izgubiš. Kako hitro si začneš prizadevati za klike, lajke in to, da bi te drugi imeli radi, ob tem pa pozabiš na to, kdo si in kaj je edinstveno tvoje.
Pri sebi sem opazila, kako hitro se začnem ukvarjati z drugimi in se primerjati… kaj bi morala in kako bi morala, namesto, da sledim sama sebi.
Ponovno sem dojela, kako spolzka so tla in kako budna moram biti, da ne izgubim stika s seboj.
Zato se vsakič znova sprašujem; Nam bo tokrat uspelo?
Kot vedno je vse na nas, na vsakem posamezniku.
In kot je v Harryju Potterju lepo rekel prof. Dumbledor: “Kdo smo v resnici ne kažejo naše sposobnosti, temveč naše odločitve.”
Včeraj smo imele srečanje Kreacija 2013 kjer smo se skozi prakso pogledale kako kreirati to kar si želimo v letu v katerega smo vstopili.
Manifestacija je že vse od leta 1995 ena od mojih fascinacij in mojstrila sem jo skozi različne pristope. Vendar sem leta 2009 pri novoletni manifestaciji leta ugotovila, da ne gre več na star način in ker sem tiste vrste oseba, ki mora vse stestirati na sebi sem eno leto sabotirala kakršnekoli novoletne želje in seveda je bilo moje leto šmorn. Zato sem začela raziskovati kako naprej, kako aktivirati svoje želje in jih doseči.
Tako sem odkrila, da je bila moja ključna težava v tem, da sem se osredotočala na doseganje stvari v zunanjem svetu. Pogosto se ljudje osredotočamo na stvari v zunanjem svetu in delujemo, da bi to dobili namesto da bi samo bili. Dve leti sem se borila s svojimi vodniki, ki so mi razlagali, da je ključno to, da samo si. Jaz pa sem brcala in grizla, ker sem hotela vedeti kako to narediš. Odgovor je bil vedno znova; Samo bodi.Opažam, da si večina ljudi paradigmo Biti razlaga kot pasivnost in pravzaprav ne razumejo kaj samo biti pomeni in kako samo biti namesto, da deluješ. Ko sem lani svoje izkušnje strnila v seminar Manifestacija vs. Kreacija sem dojela, da se je leta 2009 energija na planetu zamenjala in da nas energije zdaj precej bolj podpirajo na poti naše duše kot naše osebnosti. In zato je kreacija tista, katere pravila in prakso je modro usvojiti, da bi lahko surfali na valovih življenja.
Dojela sem, da se moramo spomniti kako živeti življenje namesto da životarimo. In kreacija je odgovor.Namesto da se borimo in se mučimo je čas, da se začnemo igrati. In ko si v Biti vse postane igra, kajti kreiraš skozi ta trenutek tukaj in zdaj. In ker sem silno radovedno bitje sem hotela raziskati mehanizme zadaj in tako ustvarila proces dnevnih praks o katerih govorim tudi v seminarju.
Ključ je v prenosu svojih želja iz zunanjega sveta v notranji svet, kajti kreacija se dogaja od znotraj navzven. Kreacija je proces v katerem prepoznaš, da si vse kar je in iz sebe k sebi kot magnet pritegneš to kar si želiš. Ne s tem da si v pasivnosti in ne skozi delovanje, da bi si zastavil cilje in jih dosegel.
Cilji in doseganje ciljev, rezultati in nagrade so del naše osebnosti, ki išče nagrade in hoče prepoznavanje svojih dosežkov.
Duše to ne zanima. Duša išče rast, širjenje, izkušanje, tudi če to pomeni, da tvoje življenje razpada. Duša sili v neznano in pogosto nam to ni všeč, kajti raje imamo udobje znanega. Osebnost išče udobje znanega medtem ko se duša potaplja v neudobje neznanega.
Skozi proces kreacije povežeš dušo in osebnost, tako da osebnost začne služiti duši in da skozi soustvarjanje kreiraš to kar so tvoje srčne želje. Gre za prepoznavanje in priznavanje vsega kar si želiš in namesto doseganja in delovanja začneš živeti, uživati v stvareh, ki jih rad počneš in ta tvoja radost, to tvoje zadovoljstvo k tebi pritegne točno tisto, kar si želiš.
Ključ je v tem, da ne delaš korakov, da nisi v doseganju, da se ne pehaš za rezultati, ampak ustvariš magnetno polje, ki to pritegne k tebi. Čarovnija? Lahko bi jo imenovali tudi tako. Jaz temu raje rečem igra sinhronosti, surfanje na valovih življenja.
Izbrala sem uživanje življenja in zadovoljstvo, da sem vsak dan vedno bolj in bolj najsrečnejša ženska na svetu, tudi če nimam česa pokazati, tudi če nisem dosegla rezultatov ali ciljev. Hodim po svoji poti in se zabavam in svoje življenje imam vedno raje, vedno bolj sem hvaležna za vse kar je. In moja nagrada so številne ženske po vsej Sloveniji, ki ustvarjajo to kar si želijo in postajajo najsrečenjše ženske na svetu. In življenje je lepo.
Izkoristite kozmično podporo do 12.1. ko kreiramo svoje leto po mesecih. 8.1. je avgust in tako do 12.1. ko se zaključi z decembrom. Ustvarite si svoje leto in naj bo leto 2013 res vaše leto.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Obožujem potovanja.
Potovanja me vedno znova soočijo z iniciacijami in s spremembo.
In ker je sprememba edina stalnica v naših življenjih so mi popotovanja izjemno blizu.
Rada imam spremembe, čeprav se vsakič na začetku upiram temu kar se dogaja, kajti osebnost v resnici ni najbolj navdušena nad spremembami, raje ima svoje navade in rutino. In ravno zato je preobrazba nekaj čemur se osebnost upre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko duša točno ve, da so preobrazbe samo del življenja. Samo so.
In tako so notranja popotovanja postala del mojega repertoarja, ko sem opustila tehnike in svojo željo po bližnjicah in hitrih spremembah. Ko sem dojela, da se je bolj modro kot iskati težave in brskati po vzorcih, raje usmeriti na življenje in biti.
Takrat sem dojela žensko ciklično naravo in dejstvo, da ti življenje vedno prinese na površje in te sooči s stvarmi, ki so pripravljene na preobrazbo.
In če se upiraš in nočeš dojeti, greš še en krog in ponovno prideš do istih stvari.
Tako teče življenje.
In ženska je življenje.
Največja zloraba, ki sem jo počela sama sebi je bilo siljenje in posiljevanje same sebe, ko sem vedno znova izdala samo sebe in samozaupanje s tem, ko sem hotela stvari razrešiti takoj zdaj in na točno določen način. Kontrola in nadzor je nekaj, kar je ljubo naši osebnosti, saj ima tako občutek, da nadzira življenje. Vendar življenja ni moč nadzirati, življenje je kot ocean ali kot vreme … nenehno spreminjajoče se. In surfati na valovih življenja je veščina, ki jo je modro usvojiti.
Notranja popotovanja, ki jih vodim, nas učijo točno tega … surfanja na valovih življenja. Tri mesece in pol kolikor trajajo naša srečanja je tisti časovni okvir, ki ti omogoči, da pri sebi vidiš spremembo, ki se dogaja, ko stvari daješ v prakso.
Dejansko dobiš potrditev, da si na pravi poti, medtem, ko hodiš po tej poti. In skupina ustvari alkemično posodo, v kateri se odvija proces preobrazbe. Ženske smo druga drugi v oporo in se podpiramo na popotovanju vase, ki ga doživljamo.
Resnična vrednost notranjega popotovanja je v tem, da v treh mesecih in pol spremljaš svoj napredek, svoje spremembe in izkušaš to o čemer je govora, skozi svoje življenje. 14 dni med enim in drugim srečanjem je čas in prostor za opazovanje, za refleksijo in stvari, ki so del srečanja preizkušaš v praksi, nato pa se vračaš v skupino in na naslednjem srečanju potuješ še globlje vase.
Ključna je praksa, izkušanje tega, kar je tema notranjega popotovanja v svojem vsakodnevnem življenju. Prakse, ki jih na srečanjih delamo so vsem udeleženkam na voljo, da jih vedno znova lahko ponovijo. Notranja popotovanja so oblikovana tako, da dejansko potuješ vsakič v nove globine, v samospoznavanje in samorazumevanje. In spuščanju v globine ali širjenju v širine ni nikoli konca. Ključ je vedno v praksah, da se naučiš kaj narediti, ko ti pride nasproti izziv s katerim se je potrebno soočiti, nekaj kar ti ni všeč.
Tri mesece je čas, v katerem vsi vidimo spremembe, prepoznamo kako smo se spremenili in kaj je drugače in tako se z vedno večjim zaupanjem poglabljamo vase, v stik s seboj, v sebi, hkrati pa dobivamo tudi potrditve v zunanjem svetu. To nas navduši, da resnično usvojimo dnevne prakse in vedno bolj živimo to, kar smo.
Začeti je potrebno na začetku, pri svojem notranjem otroku, pri lastni udomačenosti v navade in rutine, ki nam ne služijo več, vendar jih ohranjamo, ker so tako močno postale del naše vsakodnevne prakse. Sprejeti je potrebno to, kjer se trenutno nahajaš in to je začetek našega notranjega popotovanja. Nadaljujemo pa v adolescenci, kjer se oblikuje veliko naših pogledov na svet in življenje in kjer začrtamo svojo življenjsko pot.
Živimo v času, kjer je na voljo ogromno informacij. Vsi govorimo o tem, kam naj bi prišli, kakšni naj bi bili. To je večini popolnoma jasno. Vendar je treba do tja priti in navodil za uporabo ponavadi ne razumemo. Ko potujemo v neznano, ne vidimo poti, velikokrat tudi ne zaznamo, kako naj to, o čemur beremo, kar vemo, in kar nas navdušuje, uporabimo takrat, ko se znajdemo v situaciji, ki je boleča, ko smo prizadeti, žalostni, jezni.
To kar je moj del v tem procesu je, da vam pokažem kako stvari dati v prakso, da izkusite proces in ga lahko kadarkoli ponovite. Prakse so tiste, ki nam pomagajo pri preseganju starih navad in rutin, ki nam ne služijo več in nam grenijo življenje. Gre za izbiro. In izbiraš lahko le, ko se soočiš s stvarmi in prepoznaš, kaj je na voljo, med čem izbiraš. Del prakse je učenje, kako izbirati modro in kako razviti razsodnost, da veš kaj je modro in kaj ne. Utelešenost v telesu, popolna prisotnost, prizemljenost, biti v stiku s seboj so dnevne prakse. Ravno tako je vedno znova potrebno zavedanje, da ljubiš sebe in kaj popolno sprejemanje sebe čisto zares pomeni, da začutiš kaj ti je resnično všeč pri sebi in da znaš to vedno znova izbirati v svojem življenju. In to je le del veščin, ki jih na notranjih popotovanjih pridobite.
Samozavedanje in sprejemanje sebe, da veš kdo si in zakaj se tukaj je osnova vsem druženjim, ki jih pripravljam. Kajti moja vizija je preobrazba sveta kot ga poznamo. Moja vizija je živeti nebesa na zemlji. Moja vizija je, da vsaka ženska postane najsrečnejša ženska na svetu, kajti le tako lahko preobrazimo svet.
In notranja popotovanja so moj prispevek k temu.
Kajti ni je boljše stvari od številnih zgodb, ki jih na teh popotovanjih slišim, v stilu: “Taja, ko sem prišla sem bila zmedena, nesrečna, kregala sem se z možem, vpila na otroke, bila sem obupana in sploh nisem več vedela kaj naj naredim, da bi bilo moje življenje malo bolj znosno. Zdaj, tri mesece kasneje sem drug človek, imam se rada, vem kaj je tisto, kar me osrečuje, bolj prijazna sem in nasmejana. Pogovarjam se z možem, povem kaj me teži ali boli, otroci so bolj srečni, ker se midva ne kregava več toliko in opažam, da so se končno sprostili in so bolj radostni in odprti. Lažje shajam v službi in bolj sem hvaležna za vse kar se mi dogaja. Vem, da jaz kreiram svoj svet in vedno bolje mi gre.”
Za to je vredno živeti. Za to je vredno deliti.
To je tisto, kar me vedno znova navduši, da delim stvari naprej.
Sem govorila s prijateljico in pravi: “Taja nobenih napovedi za 2013 ni nikjer, lani so nam že ves december pisali o tem kakšno bo leto 2012, kaj se dogaja?”
Pa sem v šali rekla, da verjetno vsi čakajo na konec sveta in če bomo preživeli bodo potem naknadno objavili napovedi, zdaj se nihče ne upa napovedovati, kaj bo.
Žalostno? Smešno? Stvar pogleda. Dejstvo je, da se premikamo v neznano, kjer stvari niso predvidljive, kjer vsak s tem, ko spreminja svoj notranji svet spreminja svoj zunanji svet.
Veseli me, ko vidim, da ljudje zelo premikajo meje v svojih notranjih svetovih in vendar čutim toliko strahu na eteričnih nivojih, ker je ljudi strah kaj bo.
Res je, da Zemljo v teh dneh in to že vse od 12.12. objema intenzivno polje svetlobe, ki prihaja iz centralnega sonca, vendar je moje osebno mnenje, da nam služi v premiku, ki ga delamo navznoter in ko se jutri 21.12. odprejo vrata v angelsko kraljestvo, bodo preplavljeni predvsem naši notranji svetovi in najbolj bo na udaru živčni sistem. Kakšni kratki stiki v notranji napeljavi so možni, vendar do zunanjih stikov ne bo prihajalo na ta način.
Vendar vsi tisti, ki se pripravljajo na konec sveta utegnejo zaradi razočaranja, ker ga ne bodo dočakali narediti kakšno neumnost v fizičnem svetu, da bi si potrdili svoja pričakovanja.
Zakaj bi ljubeče Vesolje in naša Zemlja povzročila uničenje? Komu na čast? Naša samopomembnost nima meja in ko včasih poslušam ljudi kako pomembni so v svojih svetovih sem vesela, da sem del drugačnih svetov in da se naši svetovi ne stikajo. Seveda sem tudi sama šla skozi obdobja, ko sem kar kipela od samopomembnosti in Vesolje me je močno ošvrknilo po prstih. Zato vem, da je bolj modro ukvarjati se s svojim notranjim svetom in v njem sprejemati vse dele sebe, namesto da poskušaš zunanji svet prilagoditi sebi.
Danes se začenja tridnevna pobuda ZA Ljubezen ko bomo 20.12, 21.12 in 22.12 vsakodnevno osredotočali svojo pozornost na ljubezen, kajti vsi vemo, da če se nas ustvari kritična masa ljudi, ki konstantno ostajamo v energiji ljubezni je to močno polje energije, ki ga širimo v svet in v Vesolje. In verjemite mi, Vesolje je dalo pobudo, da se odzovemo z Ljubeznijo. Res je čas, da stopimo drug z drugim, z ramo ob rami v blaženost ljubezni. Moja zaveza je, da sem ljubezen in da ljubezen v svojem življenju dajem na prvo mesto.
Vedno znova se skozi dnevne prakse spominjam na to, da sem ljubezen, da diham ljubezen, da širim ljubezen. Kajti brezpogojna ljubezen je vse kar je.
Na spletni strani bo na voljo dnevna praksa Za Ljubezen in na srečanjih, ki jih v teh dneh še imam bom o svetlobi in ljubezni še govorila.
Na eteričnem nivoju se je ustvarila močna energijska posoda za vse tiste, ki vsakodnevno stopamo v ta alkemični kotel in preobražamo notranji svinec v zlato in veseli me, ko slišim z vseh koncev Slovenije, da se nam pridružujete in da čutite, kako se povezujemo in družimo na svetlobni mreži.
Verjamem, da je izbira naša in da soustvarjamo naš jutri, zato izbiram ljubezen in svetlobo in življenje, kajti to sem, tako kot je to čisto vsak med vami.
Za sLOVEnijo in za svet z Ljubeznijo … LOVEvolution.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Nasmejala me je objava nekje v virtualnem svetu interneta, kjer zagotavljajo, da bo konec sveta, če pa nam uspe temu uiti, potem bo zagotovo vsaj par dni teme.
Ljudje nakupujejo sveče in mnogi s strahom pričakujejo 21.12. ko naj bi se za nekaj dni popolnoma stemnilo.
Z vseh koncev prihajajo vprašanja, če to drži.
Sama vedno pogledam kakšna je energija za takim sporočilom in če izhaja iz strahu temu ne posvečam pozornosti, kajti moja namera je svetloba, je ljubezen in življenje.
Tja se osredotočam, temu namenjam svojo pozornost in tja teče moja energija.
Zelo blizu mi je šamanska tradicija kot jo predstavlja Don Miguel Angel Ruiz in ko ga berem vedno znova opažam, da je to svet, ki mi je blizu, in ga med vrsticami pogosto vpletam v učenja, ki jih delim naprej.
Ko sem odstirala svoje ženske obraze sem ugotovila, da je za to zaslužen arhetip zdravilke, ki je v mojem učenju močno prisoten. Šamani pravijo, da je človeštvo le eden od organov mame Zemlje, tako kot organ mineralov, organ voda, organ rastlinja, organ zraka. Kot človeški organ planeta Zemlje smo neločljivo povezani z vsemi drugimi organi planeta. Karkoli se zgodi na planetu vpliva na vsakogar v človeškem organu in kar vpliva na posameznika v človeškem organu, vpliva na celoten planet.
Naš planet je živo bitje, ki misli in izbira akcije zase. Izbruh vulkana ali potres, poplave in neurja niso naključna dejanja, so izbire bitja, ki mu pravimo Gaia. In naš dogovor s tem čudovitim modro-zelenim bitjem je, da nam pomaga v naši preobrazbi. In ker se upiramo, planet s svojim delovanjem pomaga, da dojamemo, da moramo opustiti svoje navezanosti v fizičnem svetu in svojo pozornost iz zunaj prenesti v svojo notranjost.
In planet bo to naredil tudi skozi katastrofe.
In če mene vprašate, ne, ne bo konec sveta.
Ja, utegnejo pa se nam zgoditi kakšni potresi, neurja in poplave.
Pa ne zato, ker bi nas planet hotel kaznovati.
Tak je naš dogovor z njim, ker se oklepamo preživelih sistemov in ker je čas za spremembo, za fleksibilnost, za povezanost, za prilagodljivost.
Planet nas kliče, naj se prebudimo v svojo polno izvorno moč naše duše in to začnemo živeti vsak dan.
Tako kot ima ena celica moč, da ustvari človeško bitje, leži globoko v naši notranjosti moč, da ustvarimo celoten univerzum. Naš razum je tako omejen, da nam vedno znova preprečuje, da bi resnično dojeli obseg naše moči.
V sebi nosimo moč, da spremenimo karkoli. Vsak posameznik nosi v sebi moč, da preobrazi karkoli. Lahko gradimo ali uničujemo. Naša moč presega vse atomsko orožje.
In potem se sprašujemo ali bo konec sveta? V resnici je moč izbire v naših rokah, mi soustvarjamo realnost v kateri živimo. In resnično se sprašujem kdaj bomo končno dojeli, da imamo v sebi potencial, ki presega vse, kar nam je poznano. Namesto da se ga bojimo bi bil morda resnično že čas, da izberemo … tokrat z več modrosti.
Preseneča me, kako ljudje ne sodelujejo v odločitvah in se potem pritožujejo, da namesto njih izbirajo drugi. Če ne izbereš, si avtomatsko izbral to, kar je izbrala večina, pa če si s tem zadovoljen ali pa ne.
Doba vodnarja v katero vstopamo od nas zahteva jasnost in avtentičnost, da vemo kam gremo.
Presenetil me je pogled na astrologijo, ki pravi, da gre za znanost.
Znanost tolmačenja metabolizma Univerzuma.
Astrologi v starih kulturah so na podlagi pozicije planetov vedeli povedati kaj je energija, ki jo Vesolje pričakuje od Zemlje in od njenih vitalnih organov.
In ljudje ustvarjamo močno čustveno energijo, kajti “e-motion” je energija v gibanju.
Čustvena energija je glavna energija, ki jo Zemlja izmenjuje s Soncem in iz Sonca ta energija seva v Vesolje. Sonce nam pošilja svetlobo in v sončni svetlobi so informacije, ki jih sonce pošilja na Zemljo v obliki kod.
Sončna svetloba nosi s seboj informacijo za ves planet, ki ustvarijo reakcije v Zemlji. Zemljina reakcija na informacijo, ki je zakodirana v svetlobi, prihaja v obliki pošiljanja energije, ki jo želi sonce.
Informacija, ki močno prihaja na planet skozi svetlobo je potreba po energiji ljubezni. Pomembno je, da izberemo ljubezen in jo iz sebe širimo v svet.
S svojimi izobraževanji v zadnjih nekaj mesecih sem dobila jasno potrditev, da ljudje izbiramo med dvema energijama, med pomanjkanjem in obiljem, med strahom in ljubeznijo. In to vedno znova, vsak dan. Tam kjer je vaš fokus, tja teče vaša energija in tam imate rezultate.
In če se osredotočate na to kar si želite kot na nekaj zunaj vas, nekaj kar še nimate, je to informacija, ki jo pošiljate iz sebe v svet in zunanje energije se na to odzovejo tako, da temu pritrdijo, vedno znova in znova. Če je vaš fokus pomanjkanje, se v tej energiji, v katero smo vstopili leta 2009, to pomanjkanje le še povečuje. Izbira je vedno naša in vse je v nas.
12.12.12 nam sporoča, da je zadnji čas, da dojamemo, da se je začela nova doba, da smo že v njej. Da nas nihče ne bo reševal in da je vse odvisno od naše izbire. Zato sem začela s pobudo, da kreiramo to, kar si želimo, da soustvarjamo z ljubeznijo, za ljubezen in iz ljubezni. Kajti le to je pot, ki nas vodi naprej.
Ne gre za to, da bomo karkoli sprejeli, pravzaprav gre za to, da moramo v tej poravnavi mi od sebe dati čustveno energijo, ki jo potrebuje sonce za ta prehod v novo dobo in to je energija ljubezni. Le ljubezen lahko ustvari energijsko ujemanje za preskok, ki se odvija.
In pomembno je, da izberete ZA kaj ste in ne PROTI čemu ste. Kajti ko izbirate proti, pravzaprav podpirate tisto česar nočete podpreti, če razumete zakone univerzuma in mehanizme po katerih delujejo energije.
In jaz izbiram Ljubezen, Mir, Radost, Polnost, Obilje in Celovitost ter Celostnost vedno znova, vsak dan. Kajti ključ za novo dobo so dnevne prakse, kaj vedno znova potrjujete in kaj izbirate v svojem življenju.
Jaz se zavedam, da sem Ljubezen, da sem Mir, da sem Obilje, da sem Enost. In vem, da je to edini način, da je to tudi del mojega življenja, da je to moja Kreacija. Pa Vi?
Pridružite se mi skozi vodeno prakso, ki jo najdete na spletni strani. Kajti sodelovanje in soustvarjanje je nujno. Brez vseh vas ne bo šlo, kajti ko se nas več poveže v isti nameri ustvarjamo čudeže.
Želim vam, da si ustvarite to kar si želite, da kreirate iz sebe.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Poznate tisti občutek, ko veš, da ne moreš več na tak način kot si včasih, ko veš, da moraš nekaj spremeniti, ko veš, da je čas, da odpreš oči in se prebudiš, pa te je enostavno preveč strah?
Imam občutek, da mnogi raje mižijo, kot da bi odprli oči in se v tem trenutku prebudili.
In vendar, kot pravi izjava Betty Bender: “Kadarkoli sem naredila karkoli, kar je bilo na koncu vredno truda … me je na smrt prestrašilo.”
Če hočemo spremembe, moramo tvegati. Kriza je čas dejanj, kajti kriza le razkriva stvari, ki se morajo spremeniti. In večje ko so spremembe, ki jih moramo narediti, več moramo tvegati. In čas nikoli ni popoln, kot tudi okoliščine nikoli niso popolne. Vedno mora nekaj starega umreti, da se nekaj novega lahko rodi.
Arhetip modre ženske je tisti arhetip, ki nam pomaga, da se prebudimo. In modra ženska ve povedati, da prebujenje ni čisto nič romantičnega, lepega in srečnega. Prebujenje je soočenje z vsem tistim, kar ni resnica, z vsemi lažmi, neresnico in iluzijo našega življenja. In temu se večina za vsako ceno želi izogniti, kajti to s seboj prinaša bolečino, ranjenost in trpljenje.
Zato je razsvetljenje eden od najbolj zaželenih in hkrati najbolj izogibanih aspektov našega življenja. Kajti v procesu prebujenja se v prvi fazi zgodi uvid, ki nam pokaže našo dušo in vse kar si želimo. Potem pa pride druga faza prebujenja, ki je povezana s čiščenjem vsega tistega, kar nam stoji na poti da ta svoj uvid tudi zaživimo v polnosti.
Skozi proces čiščenja vsega, kar nam stoji na poti tako pogosto vstopamo v svojo temno noč duše ali tudi temno noč ega, kajti gre za smrt ega v nas.
Temna noč duše je čas izjemnega blagoslova, ki izhaja iz globokega notranjega trpljenja in ki daje arhetipu ranjenega zdravilca priložnost, da dojame, da nima nadzora nad ničemer. Kajti ranjeni zdravilec v nas ima občutek, da ima nadzor nad vsemi stvarmi v našem življenju. Najbolj samodestruktivno in pogosto kritično obdobje v življenju ranjenega zdravilca poznamo pod imenom Temna noč Duše. To obdobje lahko traja dneve, tedne, mesece ali celo leta.
V tem obdobju Temne noči Duše ranjeni zdravilec doseže krizo vere vase in v druge. Običajno krhek sistem prepričanj, iluzija razpade, kar povzroči globok notranji konflikt in zmedenost.
Šamani so poznali proces vračanja delčkov duše, v katerem so ljudje zdravili svoje rane. Razumeli so, da je človeški duh nesmrten in da je edini način, kako pripeljati nazaj izgubljeno vitalno energijo in moč ta, da so poslali svojega vodnika ali totemsko žival, da je zbrala te izgubljene delčke duše in jih prinesla nazaj. Navajo starešine so vedeli, kako pritegniti živega mrtveca nazaj v življenje skozi ritual, ko so njihovega duha poklicali nazaj v telo.
Gre pravzaprav za prakse, ki pomagajo preseči otopelost in životarjenje, to težnjo, da bi samo preživeli in ti omogočijo, da začneš polno živeti svoje življenje.
Tako kot se je boginja Inanna spustila v podzemlje, so ranjeni zdravilci notranje dovolj močni, da se vrnejo iz tega procesa Temne noči Duše in s seboj prinesejo vedenje in modrost o svoji lastni ranljivosti in o potrebi, da žrtvuješ. Naučijo se, kako so cikli življenja povezava skupnosti vseh nas. Skozi potovanje v čustveno temo podzemlja se njihovo srce odpre in začutijo sočutje do vseh bitij.
In le to sprejemanje vseh delov sebe te pelje po poti do celovitosti in celostnosti v sebi. Kar je za veliko večino najbolj boleče je izdaja samega sebe, kajti pogosto si kupujemo čas, da bi se lahko soočili s stvarmi, ki nas resnično bolijo. Ko se pogovarjam z ljudmi, velika večina reče, da so vedeli, da so zboleli, ali da jih je nekdo prevaral, ali da ima nekdo težave, vendar je bilo to preveč boleče, da bi se s tem soočili takoj, ko se je to začelo dogajati. Velika večina si kupuje čas, s seboj sklenejo nezavedni dogovor, da bodo za to, da se s tem soočijo v svojem življenju porabili x dni, tednov, mesecev ali let. Na koncu večina reče: “Saj sem vedel.” Vendar je notranja ranjenost ob tem, ko izdamo sami sebe tista, ki poveča naše trpljenje in bolečino v nas. In s tovrstnimi ranami se morami v sebi pomiriti, jih sprejeti, da bi lahko objeli svojo celovitost v sebi.
Moja izkušnja s poznavanjem arhetipskih energij v sebi me je naučila, da duša za to, da učinkovito izkuša in se izraža v tem svetu potrebuje osebnost in njene kanale skozi katere se čista življenjska energija prevaja. In če so ti naši kanali izkrivljeni, ranjeni, so v svoji senčnem aspektu je izkušnja, ki jo doživljamo temu primerno kaotična in tudi izbirati v resnici ne moremo, saj smo na avtopilotu, ki ga usmerjajo naše utirjenosti in pogojenosti, ki smo jih prejeti skozi udomačevanje v otroštvu. Ko se soočimo s svojimi ranjenimi deli sebe, in te arhetipske energije v sebi ozavestimo in osvobodimo lahko v vsakem trenutku izbiramo skozi kater arhetip se bo naša življenjska energija prevajala v ta svet.
Razsodnost je tista veščina, ki nam pomaga, da modro izbiramo. In modra izbira je v tem času izjemno pomembna. Da pa sploh lahko izbiramo, moramo objeti vse dele sebe, se pomiriti s svojimi ranami in jih preseči, ter izbrati to, kar je najbolj primerno v danem trenutku.
In zato so arhetipi tisti zavezniki v nas, o katerih rada povem več in katerih zavezništvo je v tem izjemno intenzivnem času močno zaželeno.
Več o ženskih arhetipih v spletnem druženje na Divine.si.
Danes sem se srečala s starim prijateljem. Poznava se 12 let, odkar sem začela z energijskim čiščenjem prostorov, ko sem leta 2000 prišla z Balija. Vmes se je zgodilo toliko … ja življenje gre s svojim tokom.
Pogovor je nanesel na meni zelo ljubo temo … ranljivost.
Odkar sem začela svoje delo z ženskami sem ozavestila kakšna moč leži v ranljivosti in kako jo napačno interpretiramo, ker jo enačimo z ranjenostjo.
Prijatelju sem razložila, da je ključnega pomena, da se sooči s svojim ranjenim otrokom, kajti dokler tega dela ne sprejmemo v sebi in ga ne objamemo v sebi, smo na avtomatiki, na dalinjsko vodenje, ki vedno znova sproža stare odzive. Seveda mu ni bilo všeč, kar sem imela povedati. Tako kot mnogi pred njim, ki mi niso verjeli, kako pomembno se je soočiti s temi deli v sebi. Kajti že leta govorim o naših ranjenih aspektih in o tem, da se moramo pomiriti z njimi v sebi. Vendar sem danes, ko sem to isto zgodbo delila ponovno, stvari povedala na nov način, ki mi je zelo všeč in to želim deliti z vami.
Dejstvo je, da ljudje iščemo potrditve zunaj sebe tam, kjer smo biti nekoč ranjeni in zato ne zaupamo sami sebi. V sebi smo prepričani, da nas mora nekdo videti, nas slišati ali se nas dotakniti, da bi lahko pozdravili svoje ranjenosti in zato rešitelje iščemo v zunanjem svetu. Vendar je resnica taka, da nas nihče ne more rešiti od zunaj. Samo sami sebe lahko objamemo in se ljubimo, da bi lahko pozdravili svoje notranje rane.
Ko ljudje izberemo brezpogojno ljubezen in sočutje pogosto ne prepoznamo, da smo s tem izbrali, da se v polnosti sprejmemo, kar je klic za vse naše ranjene in spregledane, zanikane dele nas samih, da se dvignejo na površje in želijo našo pozornost, našo ljubezen in sočutje. Večina ljudi se teh delov sebe ustraši in jih hoče skriti nekam globoko vase. Vendar so nam v zadnjem času odvzeli preprogo pod katero smo skrivali te dele samih sebe in tako se vedno pogosteje oglasijo naokrog, če smo že pripravljeni skleniti notranji mir z njimi. In življenje je vedno bolj naporno.
To česar nam niso povedali je, da se na teh mestih naših največjih ranjenosti skrivajo naši največji darovi in da je nujno, da se spogledamo s svojimi strahovi, kajti le tako lahko odkrijemo dragulje, ki so v nas.
Ljudje smo v svojih prvih štirinajstih letih oblikovali osebnost, ki je nujno potrebna, kajti skozi osebnost se izraža naša duša, zato ni modro, da osebnost vedno znova sesuvamo v sebi. Kar pa je izjemno modra stvar je, da izkrivljene leče in poglede naše osebnosti, ki jih je oblikovala skozi travme in ranjenosti pozdravimo v sebi, kajti, če so naše notranje leče poškodovane je tudi tok naše duše, ki teče skozi te kanale izkrivljen in potvorjen.
Mi smo tisti, ki izbiramo skozi katere kanale se bo naša duša izražala, vendar to moč izbire pridobimo šele, ko se pomirimo s sabo v sebi in se prenehamo bojevati z različnimi aspekti v sebi. Ključno je, da si dopustimo, da vidimo iluzijo, da se razkrijejo laži, ki jih verjamemo o sebi in da si končno nalijemo čistega vina, da si končno povemo resnico. In resnica nima predznaka. Resnica samo JE.
Čas je, da si dopustimo, da postanemo voljni, da svojo resnico izberemo in jo izrazimo.
V dualnosti smo z namenom, kajti le skozi bolečino lahko prepoznamo darilo ljubezni in jo izberemo. In nato to izbiro ponavljamo vedno znova in znova.
In ko je danes beseda tekla o ranjenemu otroku sem bila zelo jasna, da je to del s katerim se moraš pomiriti in ga objeti v sebi, da ga lahko vzameš izza volana svojega življenja, kjer poskuša voziti avto našega življenja in ga končno damo na zadnji sedež, ter ga pripnemo, da se sprosti v svoji vlogi otroka, ki je igriv, radoveden, radoživ, radosten, namesto da poskuša reševati naš svet in vedno znova išče starša v zunanjem svetu, ki mu bo dal pozornost in ga bo ljubil.
In ko tako s svojim otrokom v ospredju hodimo na zmenke in izbiramo partnerje, se vedno znova znajdemo v poziciji, kjer se vklapljajo naše otroške rane in se ponavljajo nezaključene zgodbe iz otroštva.
Čas je, da odrastemo in sprejmemo polno odgovornost zase in končno postanemo starši temu svojemu notranjemu otroku. Čas je, da sami sebe negujemo in si damo to, kar pričakujemo od drugih, da naj bi nam dali zato, da bomo mi srečni in zadovoljni v svojih življenjih.
Konec koncev smo odrasli in čeprav je res, da v otroštvu nismo imeli izbire kaj bomo prevzeli s strani svojih staršev in kaj ne, meni je še vedno najljubši izraz don Miguela Ruiza, ki pravi, da smo bili udomačeni, drži dejstvo, da smo danes vsi odrasli in lahko izbiramo. In čas je, da izberete, da zaključite s svojo igro ranjenega otroka in ga osvobodite, ter začnete zavestno izbirati in kreirati svoje življenje.
Čas je, da se prebudimo v svojo božansko naravo in jo v polnosti utelesimo tukaj in zdaj. Da smo kar smo. Da smo božanski.
V vsakem od nas se skriva močan glas. Glas, ki se želi izraziti. Glas, ki želi, da ga slišijo. Res je čas, da si dopustite in mu dovolite, da se izrazi.
Živi svojo Božanskost je novo popotovanje vase, ki vam bo dalo glas, in razumevanje kako se izraziti in kako živeti to, kar je vaša življenjska misija.
In ja, ranljivost je del te misije. Kajti ranljivost je mesto iz katerega se rojeva vaš kreativni potencial, mesto od koder prihaja radost, to je mesto navdiha in mesto zaupanja vase.
Čas je, da si dopustimo, da smo ranljivi in v svoji polni moči duše, kajti to dvoje gre z roko v roki.
In čas je, da odkrijemo svoje dragulje in jih živimo v polnosti!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Imela sem predavanje na temo poznavanje sebe kot ženske in na koncu sem imela občutek, da nisem v polnosti predstavila kako pomembno je razumevanje zgornje izjave, kar me je spodbudilo k temu, da na to temo napišem članek.
V odnosu z moškim ženske vedno izgubljamo, če preveč dajemo.
To je precej nenavadna izjava in vendar je popolnoma realna, če poznamo žensko naravo.
Ženske zaradi svoje hormonske naravnanosti v sebi vemo, da nas dajanje osrečuje. Ženska ob dajanju sprošča oksitocin v krvni obtok in njen naravni odziv na stres je, da je z ljudmi prijazna, da več daje.
Telo namreč ve, da je to njegov mehanizem, če daje bi se mogla po tem počutiti dobro.
Vsaka ženska ve, da ko se zaljubi in svobodno daje, da je to razdajanje povezano z občutkom ekstatičnosti, njen nivo stresa se zniža.
Naravna tendenca ženske je, da ko manj dobiva, več daje v odnosu z moškim. Še bolj se bo trudila, da bi dobila njegovo pozornost. In če menite, da to ni res, malo pokukajte v svoje življenje. Seveda pozornost lahko dobite na prijazen način ali pa malo manj prijazen način. Tudi, ko ste agresivne, razbijate stvari ali naredite nekaj kar veste, da bo vašega moškega razburilo to naredite zato, da bi dobile njegovo pozornost.
Ekstremni primer je ženska, ki moškega pripravi do tega, da je do nje agresiven, kajti vse ženske imamo globoko v sebi to hrepenenje po pozornosti in prisotnosti moškega.
In če ne gre zlepa, jo dobimo zgrda.
In tako v senčnem aspektu ženska dobiva pozornost s strani moškega iz njegove jeze in agresije. Kar je zelo izkrivljen in neprimeren način dobivanja pozornosti, vendar za žensko velja, da ne more živeti brez odnosa in povezanosti in ima raje kakršnokoli pozornost kot nobene. Vendar to ne napolni njene posode oksitocina, kajti v tem ni ljubezni.
Zato sem v predavanju toliko časa namenila temu, da se moramo naučiti, kako biti prijazne. To česar morda nisem dovolj poudarila je, da smo s tem, ko smo prijazne do drugih pravzaprav prijazne same do sebe.
Ženska v stresu se mora zavedati, da je nujno, da si zaradi potrebe po razdajanju tudi napolni svoj rezervoar s tem, da si dovoli in več prejema. Del sprejemanja je povezan s tem, da si dopustite in se postavite v situacije, kjer lahko več sprejmete, kjer se lahko sprostite, kjer vas nekdo sprejema, posluša in vidi, ali se vas dotika. Sebe obnovite v prvi vrsti s tem, da razumete dinamiko, ki jo hormon oksitocin ustvarja v vašem telesu.
Izziv dandanes je v tem, da ženska ne dobiva od moškega kar si želi, ker mu nenehno daje signale, da mu ni treba ničesar dajati. Ženska ne dobi, kar si želi, preprosto zaradi tega, ker moški meni, da je vse v redu, če je zanj poskrbljeno in dobi svojo nagrado, to kar potrebuje in nima nobene potrebe, da bi dal nazaj. Moški ne znajo brati podnapisov, beri slabe volje v tonu ženske, ki nekaj želi od njega, kot poriv, da bi moral v zvezi s tem karkoli narediti. Moški želi, da mu jasno poveste kaj potrebujete od njega.
Tako ženske pridemo do točke, ko zamerimo, smo razburjene in svoje ljubezni nočemo dati, prenehamo čutiti ljubezen, oddajamo negativna sporočila in sčasoma ugotovimo, da ne pridemo do tega kar potrebujemo ne na en in ne na drug način. In tako se ženska odzove s kritiko, s tem da moškega sodi in mu kar naprej servira to, kar on ni naredil zanjo.
>Rešitev je, da se ženske naučimo novih veščin, ki jih pretekle generacije žensk niso potrebovale. Ključ je v tem, da z moškim delimo stvari na način, da nas bo slišal.
Kritika pri moških ne deluje, kritika deluje v komunikaciji z drugo žensko, ki si bo to zapomnila, moški pa se ji bo skušal izogniti. Kar sliši on, ko se ženska pritožuje da je nikamor več ne pelje, da ji ne kupi rož je, je, da je ona nesrečna. Ob tem je razočaran in njegov stres se poveča in da bi si svoj nivo stresa znižal gre v stanje, kjer se izključi, nenehno pozablja, kaj so njene želje in potrebe, kaj je njej pomembno, kakšna radost zanj pomeni to, da poskrbi zanjo. Moški vse to pozabi, ko začne dobivati negativna sporočila gre enostavno v svojo jamo in se izključi. Zato je ključno kako skomunicirate svoje želje.
Kot prvo moški obožujejo ženske nasmehe in se raztopijo, če je ženska prijazna, ton glasu je za moškega izjemno pomemben znak. Če znate svoje želje izraziti na ljubeč in prijazen način, če svojega moškega naredite za junaka, bo z veseljem opravljal stvari za vas zaradi nagrade, ki jo prejme.
Zato se vedno spomnite, ko boste dale več, boste dobile manj.
Ko čutite, da ste manj, da ste izčrpane, vaš moški ni tisti, ki vas bo osrečil.
Prvi korak je, da se osrečite same, da same sebi daste to, kar potrebujete.
To je priložnost za razvajanje, da ljubite sebe, sprejmete sebe, da si vzamete čas za stvari, ki polnijo vaš rezervoar pa naj bo to obisk frizerja, delo na vrtu, masaža ali klepet s prijateljico. Ustvarite si morate čas, da napolnite svoj rezervoar oksitocina. Sprememba se mora zgoditi znotraj nas, kajti nihče nas ne more osrečiti zunaj nas kar je le eden od mitov, ki smo ga ženske sprejele; namreč da je moški tisti, ki nas bo osrečil.
Saj poznate zaključek v pravljicah, in živela sta srečno do konca svojih dni.
Kadarkoli dajete ljubezen svojemu partnerju, to niža stopnjo vašega stresa, vendar ne polni vaše posode, spremeniti moramo svoj način dajanja ljubezni tako, da dajanje ljubezni ne pomeni, da delati stvari zanj, temveč, da ga prosite, da on naredi stvari za vas.
S tem, ko ga boste prijazno prosile, da naredi nekaj za va,s boste naredile dve stvari hkrati; S tem ko ste ljubeče in prijazne do njega mu v resnici tudi dajete ljubezen. In ker on nekaj naredi za vas in ste voljne to sprejeti in mu pokazati, da ste opazile kaj je naredil, se boste ve čutile bolj ljubljene.
Ženske pogosto izhajamo iz predpostavke da tudi če mu rečem, bo pozabil in tako že v začetku rečemo stvari, ki naj jih naredijo z nejevoljnim glasom.
Zato je ključ v ljubečem in prijaznem tonu. Npr. »Ljubi, prosim nesi smeti v kanto.
Naj bo jasno in jedrnato, prijazno in ljubeče. Ko opravi kar ste ga prosile z velikim nasmehom na obrazu rečete hvala. Tako dobi nagrado, ki jo želi in zaradi katere bo opravil kar ste ga prosile, četudi mu ni všeč. To je ena najbolj ljubečih stvari, ki jih lahko naredite za svoje moške in tako dajete ljubezen, ob tem pa prejemate ljubezen.
In to je veščina, ki jo je potrebno razviti, kajti ključ za žensko je, da postane sprejemljiva.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
