Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Zasij kot Diamant, poje Rihanna

0 Comments

Naše nezavedne strategije nas zakrčijo v vloge, ki jih igramo. Ko vprašam ljudi kdo so, mi pogosto začnejo naštevati svoje vloge, v katere so udomačeni; mama, žena, ženska, … Vloge, ki smo jih “oblekli” so nam postale pretesne in čas je, da jih slečemo. In to slačenje starih oblačil je lahko stresno in ja, je pogosto strašljivo, vendar stare stvari moraš prepoznati, jih sleči, da bi lahko oblekel nova oblačila. Pred nami je leto levitve, pravzaprav smo že dodobra zakorakali vanj, sleči je potrebno pretesno kožo in dopustiti, da nam zraste nova.

Da bi se lahko premaknili nazaj v svojo avtentičnost, v pristnost svoje duše, se moramo premakniti onkraj starih strategij, kajti ne moreš se premakniti v ranjivost, v avtentičnost, v svoj notranji rezervoar življenja, če si ne zaupaš, če se ne počutiš varnega. Vaš notranji otrok poskrbi, da se počuti varnega pogosto tako, da sega v zunanji svet in išče “starša”, ki bi mu pomagal, da bi se počutil varnega v sebi. Vse rane, ki jih “hranite” v sebi v tem delu notranjega otroka, vam preprečujejo, da bi se premikali s tokom življenja, kajti gre za čeri vašega oceana na katerih se vedno znova in znova razbijete. Pomembno je, da te čeri v sebi spoznate, se pomirite z njimi, kajti nikamor ne bodo šle in nijih več mogoče skriti pred seboj.

V tem času izzivov je ni bolj pomembne vloge v vašem življenju, kot je jasnost glede vašega življenjskega poslanstva. Zakaj? Ker je to kompas, ki vas vodi po vodah vašega notranjega oceana. Poslanstvo daje vašemu življenju kontekst, omogoči vam, da bolj jasno prepoznate, nezavedne strategije v akciji, ki niso v podporo vašemu poslanstvu, pomaga vam, da vidite čeri in nizke vode v svojem notranjem oceanu. Poslanstvo te navdihne, da si več kot le svoja zgodba, da presežeš svoje strategije v sebi. In to ni enkratno dejanje. Gre za vsakodnevno izbiro preseganja samega sebe. In da bi lahko živeli svoje poslanstvo se moramo biti pripravljeni soočiti z resnico.

Seveda poznate slavno izjavo Jacka Nickolsona iz filma A Few good men; You wanna the truth? You can’t handle the truth… Hočeš Resnico? Ne zmoreš prenesti Resnice!.

Se lahko soočite z resnico v sebi? Z resnico, da izdajate sami sebe, zatirate sami sebe, zanikate sebe in svoje talente in sposobnosti, ki so v vas, da zlorabljate sebe, da se podrejate drugim, da bi ugajali, resnico, da zapuščate sami sebe ko vedno znova rečete ja stvarem, ki jih ne marate in se ločujete od sebe, da bi lahko preživeli v svetu, v katerem z resnico ne znamo rokovati in je ne prenesemo.

Večina ljudi danes ne zmore prenesti Resnice.

Preveč boleče se je soočiti z Resnico.
Zato imajo raje mehke blazinice, na katere se občasno naslonijo, stvari, ki začasno omilijo bolečino, “duhovne” aspirine, ki pobožajo dušo in začasno skrijejo strup, ki razjeda to isto dušo odznotraj. In vendar je Resnica edina vstopnica v avtentičnost. Iskrenost s seboj prinaša bolečino, ko se zaveš kje ustrezaš svoji osebnosti, svoji personi, svojemu Egu in nisi resničen s seboj. Tale pomlad nas slači, slači naše maske, slači naše ščite, odstranjuje školjko, ki smo jo zgradili okoli sebe, da bi zaščitili svojo “mehko” notranjost. Poskušamo ustvariti občutek varnosti od zunaj, umetno in si vedno znova lažemo.

Ko so se sesule moje “sanje” sem ugotovila, da sem sanjala iluzijo, majo moje Osebnosti, moje persone, ki si je želela sijoče, pomembne vloge, prepoznavnosti in slave. POčasi sem začela razločevati kaj si resnično želi moja Duša. Kaj so moje srčne želje in jih začela živeti. Srčne želje moje Duše so biti ljubezen, živeti Ljubezen in ljudi okoli sebe prebujati v resnico, da Ljubezen preobraža svet in da smo vsi ljubezen. In razsodnost je ključna, ko želiš razločiti plev osebnosti od semena duše. Kaj hranite v svojem življenju? Osebnost in Ego, svoj nižji jaz ali Dušo in svoj višji jaz? Ne gre za to kaj mislite, temveč kaj resnično izbirate, kam teče vaša energija, kje imate rezultate?

Kdaj bomo postali iskreni sami s seboj? Kdaj si bomo priznali, kaj je resnično, kaj je res srčno naše in kaj je blef, igra, ustrezanje drugim, ugajanje? Čas je povozil kopije. Čas je za Originale. Čas je, da odkriješ svoj notranji Original. Bo bolelo? Verjetno. Bo naporno? Verjetno. Treba se bo soočiti z vsemi petimi ranami, kje ste se izdali, se zanikali, se zlorabili, se zapustili, se ločili od sebe. Je vredno? Vedno. Kaj vam bo prineslo? Vse kar si srčno želite. In resnično dosežete lahko samo vse tisto, kar je v skladu z vašimi srčnimi željami.

Kajti ko smo pripravljeni in voljni, da se soočimo s tem kar najbolj boli v nas, stopimo v resnično notranjo moč. Takrat se resnično osvobodimo. Zakaj? Ker ko stopiš v svoj notranji temelj, v svoje jedro in objameš to kdo v resnici si, si svoboden. Svoboda ni v tem, da imaš stvari, da imaš denar, da imaš… svoboda je v notranjem vedenju, v modrosti, s katero prideš v stik, s to neustrašnostjo v sebi, kjer veš, da tudi če te življenje preizkusi in ti vzame vse, imaš v sebi svoj notranji diamant, svojo modrost, in boš vse zgradil še enkrat, in še enkrat, in še nekrat. Gre za tisto jedro, tisto neomajno resnico, ki je v sami srčiki, v samem centru Tebe, ki ve, da si Večen, da si Enkraten, da si Dragocen, da si Unikat, da si Original in ne kopija.

Da bi lahko živeli svoje poslanstvo moramo najti svojo notranjo Resnico. In seveda, ko se odpremo navznoter najprej naletimo kje vse nismo v skladu s svojim poslanstvom in ga ne živimo, kajti večina ljudi živi v zgodbi, v drami, ki jim ne služi.

In vendar Ti si Darilo svetu in ljudem sveta. Ti si Darilo in to darilo moraš živeti, da je v služenju svojemu namenu. Hrepenenje, da bi se predali svojemu poslanstvu v ljudeh raste in se krepi in ko tega ne moremo, smo v agoniji. in vendar tvoje poslanstvo ni delo, služba, nekaj, kar dosežeš. Tvoje poslanstvo nikoli ni to, kar misliš, da je, je to kar čutiš da je. Poslanstvo ni natančen zemljevid kako iz mesta A priti v mesto B. POslanstvo je izpolnjenost, ki jo čutiš in ki usmerja tvoje akcije k izražanju svojega notranjega diamanta. Ko siješ iz tega svojega notranjega diamanta. Živeti svoje poslanstvo pomeni, da SI poslanstvo. Poslanstvo je živeti svoje darilo v polnosti vsak trenutek. Je dajanje svoje prisotnosti v služenju božanskemu. Ko poznaš sebe, Ljubiš sebe in Si to kar si. In to je vodilo preročišča v Delfiju, je zapisano nad vrati v preročišče; Know thyself, Love thyself, Be thyself.

Kako se premakniti v svojo Resnico? Sooči se z vsem, kar ni resnično v tebi, s svojimi strukturami, s svojim notranjim otrokom in njegovimi ranjenostmi, ki še vedno ustvarjajo tvoje odzive v svetu. Spoznaj svoje poslanstvo, svoj notranji diamant in ga izbiraj vsak trenutek znova. Izbiraj to, kar je pristno, iskreno, tvoje.

Bodi kar si, bodi božanska!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S. Vabim te na srečanje Objemi Otroka v Sebi! kjer se soočamo in uravnovešamo vseh pet ranjenosti, ki jih nosimo v sebi. In če želite vodstvo kako spoznati svoje poslanstvo, se mi pridružite na vikend druženju Ljubi Sebe – Zasij kot DIamant!

In za navdih poglejte video RIhanne, kajti res smo lepi kot Diamanti. Imate oči, da se ugledate? Jaz vidim tvoj DIamant!

Kako odkriješ svoje življenjsko poslanstvo?

3 komentarji

Samo dva načina sta, kako nekdo stopi na pot odkrivanja Sebe .. prvič ali išče globlji pomen v življenju, nekaj več kot le preživetje iz dneva v dan ali drugič se mu zgodi nekaj dramatičnega in mu razpade vse kar je znanega. Sama sem rada rekla svojim prijateljem, ko sem prvič stopila na svojo pot, da naj je raje ne iščejo, če niso pripravljeni celostno stopiti nanjo, kajti dejstvo je, da se ti življenje res lahko obrne v zelo nezaželeno smer, če stopiš na svojo pot in potem hočeš nazaj ali dol z nje in nočeš iti do konca. Zakaj?

Dokler živiš v sanjah, ki si jih ustvaril skozi udomačenost, ti nič ne manjka. Četudi stvari niso idealne, se le medlo zavedaš nelagodja. Dogovori, ki jih imaš z ljudmi v svojem življenju so kot opiati, ki ti onemogočajo, da bi prepoznal, da v resnici trpiš. Otopelost je blaženost za množice, kajti ko si v otopelosti, ničesar ne čutiš. In v otopelosti imaš občutek, da je vse ok. Vsaj približno.

Ko pa stopiš na svojo pot prebujenja se najprej prebudiš v svojo bolečino. Vse kar si v otopelosti uspešno zadrževal pod preprogo, daleč od oči in ušes, sedaj pride na površje in želi tvojo pozornost. Kar naenkrat vidiš vse načine, kako mučiš samega sebe, kako se izdajaš, zlorabljaš, raniš, se ločuješ od delov samega sebe in vse to povzroča nemalo bolečine. Vidiš svojo omejenost, kako se siliš v omejenost, naenkrat se ti razkrije drama življenja in vsa področja, kjer nisi srečen. Da bi lahko vstopil v svojo celovitost, se moraš najprej soočiti z bolečino, ki si jo kopičil v sebi. To je nekaj, čemur se želimo vsi izogniti. Ljudje bi raje šli spodaj ali zgoraj, levo ali desno, samo ne direktno skozi. Zakaj? Ker boli.

Vendar je to pot, ki smo jo ustvarili sami zase in v sebi imamo moč, da bolečino presežemo. Kar sem na svoji poti skozi svoje trnje odkrila je, da ničesar ne morem spremeniti. Ne da se zradirati stvari, ki so del mojega energijskega ustroja, ne morem zamenjati vzorcev in spremeniti stvari na površini. In ko govorimo o odpuščanju pojma nimamo o čem sploh govorimo, ker je sama paradigma odpuščanja povezana z nečim ali nekom zunaj nas. In ničesar se ne da narediti zunaj nas. Resnično odpuščanje je popolno sprejemanje, ko te nič ne zapusti, temveč se integrira v tvojem energijskem polju. Da bi lahko presegel samega sebe, moraš stvari sprejeti in karkoli si želiš to resnično želeti, iz srca. In najboljša pot vodi direktno skozi. Strast je tvoja vodnica na poti in strast je tista, ki te pelje skozi trnje do zvezd. Dokler je ne odkriješ in je vzameš za zaveznico, ti na poti vedno znova zmanjkuje goriva, da bi nadaljeval po zastavljeni poti.

Vedeti morate, da ste leta in leta, desetletja ustvarjali programe v katere ste udomačeni in so del vašega živčnega sistema. Ti programi so utirjeni in delujejo avtomatsko. Te stare strukture v sebi nosijo ogromno vaše energije in zato je pomembno, da se nehamo z njimi boriti, kajti v teh bojih izgubljamo ogromno energije. Verjetno poznate vsaj eno borilno veščino, ki uči, da pri borilnih veščinah ne gre za direkten spopad, resnični mojstri znajo preusmeriti toke energije. Ustvarijo nove poti, nove realnosti.

Realnost, kot jo poznate zdaj nadzirajo vaše percepcije, vaši pogledi na svet, vaša očala, skozi katera opazujete svet. In vašo percepcijo nadzoruje sistem prepričanj, vaša udomačenost, kako naj bi stvari potekale. In ta prepričanja so povezana s preteklostjo, z vašo zgodovino. Kajti en del možganov, ki ga imenujemo hipocampus je odgovoren za ustvarjanje asociacij in vse, kar se nam dogaja po notranji avtomatiki asociiramo s preteklimi dogodki. Če samo malce diši po stari travmi, tudi slučajno nočemo blizu.

Večina učenj v sodobnem svetu pravi, da moraš spremeniti svoja prepričanja in s tem spremeniš svoje misli, to vpliva na akcije, ki jih delaš in avtomatsko dosežeš to kar želiš. In zakaj potem nismo vsi uspešni in imamo vse kar si želimo, če to resnično drži? Pravzaprav vem zakaj. Ker se zataknemo. In zataknemo se v zelo pomembnem aspektu v enačbi, ki se mu reče UTELEŠENOST. Biti v telesu in čutiti je ključ za uspešnost.

Vendar se tukaj pojavi majhna težavica. Če si otopel in zaprt, potem nočeš čutiti. Kako potem premostiš to majhno težavico, da nočeš čutiti? Težko. Zato je večina zataknjena. Čutenje je ključ.

Premakniti se moramo onkraj strategij, ki smo jih oblikovali, ko smo bili še majhni otroci, kajti po 7 letu začnejo naši možgani vse kar se nam dogaja asociirati s preteklimi izkušnjami. Odkrivanje notranjega diamanta, svojega poslanstva je povezano s čiščenjem starih dogovorov, v povezavi s tem, kdo si. Razkriti moraš svojo strategijo udomačenosti po kateri deluješ v svojem življenju, da bi se lahko uglasil s svojo resnično izvorno esenco. Mnogi menijo, da so uglašeni s svojo esenco in vendar delujejo iz svojih strategij. Strategije so fiksni energijski vzorci, ki smo jih prevzeli v najzgodnejšem otroštvu in so postali osnova našemu občutku varnosti. Naš notranji otrok je tisti, ki nam daje občutek varnosti ali pa čutimo negotovost in iščemo varnost zunaj sebe, če je ta del nas v stresu. Kot otrok si prevzel svojo temeljno strategijo ker je delovala in ko si odraščal je to postala tvoja utirjena navada. Strategija je vedno bolj omejevala tvoj energijski potencial in ti je preprečevala resnično rast in zorenje. Zato rada rečem, da mi gre včasih na bruhanje, ko opazujem kakšen otroški vrtec se gredo politiki, kup otrok, ki niso prerasli svojih strategij in se užaljeno prepirajo, ugajajo drug drugemu, kontrolirajo ali pa ustvarjajo zmedo. Vse to so strategije notranjega otroka, da dobi pozornost in ljubezen, ki jo potrebuje.

Da bi resnično objeli svoje osebno poslanstvo, življenjsko poslanstvo, se morate premakniti onkraj teh temeljnih strategij. Vendar so te strategije močno vpete v tkanje vaše Biti, ker jih že tako dolgo uporabljate, zato je včasih resnično težko ugotoviti kakšne so. Namesto, da nezavedno živite iz strategij vaših mask in persone, je ključ v zavestnem izbiranju svojega poslanstva, življenjskega namena.

Zakaj še ne veste, kaj je vaše življenjsko poslanstvo? Razloga sta zopet dva, ali nikoli niste pogledali ali pa nočete vedeti, ker bi to pomenilo, da bi morali prevzeti polno odgovornost za svoje življenje. Resnica je, da velika večina ljudi raje ostaja v rahlem nelagodju otopelosti, ko lahko druge krivijo za to, kar se jim dogaja v njihovih življenjih, kot pa da bi prevzeli polno odgovornost za nelagodje vedenja, da ne živiš svojega najvišjega potenciala.

Vedno imamo izbiro. Nihče nas ne bo prisilil v to, da živimo svoj najvišji potencial, svoje poslanstvo. Svoje poslanstvo morate aktivno izbrati, preden ga lahko živite v svojem življenju.

Vendar je ravno življenjsko poslanstvo tisto, ki vse stvari v tvojem življenju postavi v kontekst. Da ti razsodnost, da vidiš kdaj slediš željam svoje osebnosti, svojega malega jaza in kdaj si resnično uglašen s svojo esenco, s svojim višjim jazom. In da bi lahko živeli svoje poslanstvo, je prvi korak, da smo se pripravljeni soočiti z resnico. S svojo resnico. Ko poznaš svoje poslanstvo je to kot sidro, ki te drži na tvoji poti, da živiš svojo božanskost v polnosti vsak trenutek.

In če potrebuješ usmeritev na svoji poti je DivineLife Blueprint lahko tista izbira, ki ti pomaga odkriti kaj je tvoj notranji diamant in kako ljubiti sebe v polnosti, se premakniti skozi svoje ovire, jih preseči in izbirati v skladu s svojim življenjskim poslanstvom.

Kajti tista resnica, ki sem jo izvedela dolgo po tem, ko sem prišla v stik s knjigo Skrivnost in jo je razkril DeMartini, ki je sodeloval pri filmu in knjigi je, da v življenju dosežeš samo tisto, kar je v skladu s svojim življenjskim poslanstvom. Dokler ne veš, kaj je tvoje poslanstvo, težko svojo ladjo usmeriš v svoje pristanišče in običajno po oceanih vozimo v krogih, ker nimamo naravnanega svojega notranjega kompasa.

Namesto da poslušate svojo osebnost, ki bi imela sijoče, modne, trendovske stvari, ker hoče biti pomembna in najboljša in sploh prva in kul, je morda res čas, da pogledate, kaj je za vas pripravila vaša duša in kaj je vaš notranji diamant, ki čaka, da ga razkrijete in zloščite. Pripravljeni … tri, štiri, zdaj …

Uživajte. In resnično izjemne teden vam želim.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

 

Ali ženske res vemo, kaj hočemo?

0 Comments

Ta zapis lahko vzameš kot provokacijo, vendar, čisto resno, ali res vemo kaj hočemo?

Moje delo z ženskami  je rezultat mojega prebujanja same sebe, kajti skozi svoje življenje sem šla skozi tri faze, skozi katere potujemo čisto vse ženske; v prvi fazi sem iskala tistega »pravega« moškega, ki me bo ljubil in mi bo dal vse, kar si sama najbolj želim. Saj poznate mit o princu na belem konju, kajne?

In nato sem se prebudila v drugo fazo, ko sem ugotovila, da ne potrebujem nikogar zunaj sebe, ker si lahko sama sebi dam vse kar potrebujem. In nekaj časa je trajalo, preden sem dojela, da me to ne izpolnjuje in da ne gre za to, da si lahko dam to kar najbolj potrebujem, ne gre za delovanje, gre za to, da si kar si.

V tretji fazi sem dojela, da sem utelešenje ljubezni. In to je to. Nič ne potrebujem od nikogar, niti od sebe. Negovanje sebe ne pomeni, da si moram karkoli dati, gre za prepoznavanje in izkušanje tega kdo jaz sem.

Verjetno poznaš razliko med žensko in moškim, ko pride do težavnega odnosa. Ženska običajno vztraja predolgo, moški običajno odide prehitro.

Ženske običajno vztrajamo predolgo, ker so nam oprali možgane ali nas »udomačili«, kot to poimenujem sama, v mit, da več, ko dajemo in bolj, ko skrbimo za druge, bolj pričakujemo, da bomo ljubljene. Pravzaprav smo ljubljenost spremenile v ustrežljivost. In zato večinoma ženske poskušamo ugajati in biti potrjene, da smo dovolj dobre, to je za nas nagrada. In če smo nepotrjene, nesprejete, to interpretiramo kot kaznovanje. V tem primeru bomo naredile vse, kar je v naši moči, da bi bile sprejete in da bi bile nagrajene. In če razumemo žensko naravo, potem vemo, da je glavna ženska vrednota povezanost, odnos. In za žensko je nagrada povezanost, vzpostavitev stika, skratka dober odnos.

In na drugi strani ne razumemo, da moškemu odnos ne pomeni tega, kar pomeni ženski. Za moškega povezanost ni njegova izvorna vrednota. Glavna moška vrednota je doseganje ciljev, preseganje samega sebe, tekmovanje, osvajanje nagrad, skratka dober lov. In njegova kazen je, če je kratena njegova svoboda. In takrat bo naredil vse, kar je potrebno, da bo dobil potrditev, da je dober. In včasih to pomeni skok čez plot ali nevarna igra s prijatelji, kockanje, kjer lahko vse izgubi ali pa dobi glavni zadetek. To je njegova blaženost.

Čeprav se je v naši družbi veliko spremenilo, vse ženske v sebi še vedno nosimo pravljice o vitezih v sijočih oklepih, ki nas bodo rešili. In čeprav smo pristale na igro 50-50, kjer smo enakovredni in vsak prispeva pol, se ženske vedno znova, ko smo razočarane in prizadete, znajdemo v prepričanju, da življenje ni fer, in v hrepenenju po odnosu v katerem bi bile oboževane, ugledane in ljubljene. Ta želja po ljubezni je zakodirana v našo dnk.

In bolj ko se s tem borimo v sebi, bolj nesrečne smo v svojem vsakodnevnem življenju. In ker je za žensko odnos tako pomembna vrednota, se nam pogosto dogaja, da smo obupane in si pogosto tako močno želimo biti v odnosu, da se odločamo za partnerje, ki niso primerni.

Ker je enostavno bolje imeti nekoga, tudi če ni »popoln«, kot rade rečemo, kot pa nikogar. In zato se ženske velikokrat zadovoljimo z nekom, za katerega vse prijateljice vedo povedati, da ni najbolj primeren moški zate. In ker ženske tako močno verjamemo v pravljice in v svojega princa, nas pogosto v realnost zbujajo izdaje, izigranost, zapuščenost, ranjenost, in zelo dolgo zanikamo resničnost, ker se bojimo biti ločene in osamljene.

Da bi ženska lahko prepoznala, kje se nahaja v svojem odnosu, mora biti najprej iskrena sama s seboj in biti v stiku s svojo avtentičnostjo. Ko veš kdo si, kaj je tvoja avtentična narava, veš, kaj je tisto, kar ti je najpomembnejše. In v skladu s svojo izvorno naravo izbiraš ljudi v svojem življenju, si v integriteti s tem kdo ti si. In če je tvoja močna življenjska vrednota poštenost, potem tudi partnerja izbiraš v skladu s to vrednoto. In če vidiš, da ti laže že na začetku zveze, potem ne siliš z glavo skozi zid in vse okoli sebe prepričuješ, da ga boš Ti s svojo ljubeznijo spremenila. Oziroma, da se bo spremenil zato, ker je s teboj.
Auč.

Kolikokrat si že ponovila eno in isto napako v svojem življenju zgolj zaradi tega, ker nisi sledila sebi in temu, kar je tvoja resnična narava, kdo ti v resnici si?

Srečujem mnoge ženske, ki se podredijo, poskušajo ustrezati svojemu moškemu in ko se zgodi prehod iz faze odvisnosti v željo po enakopravnosti, se ločujejo in v razbitinah svojih odnosov zatrjujejo, da si tega nikoli več ne bodo dovolile.
In naslednjič pristanejo v isti zgodbi.

Dokler od kogarkoli pričakuješ karkoli, pa naj bo to od drugih ali od sebe, preigravaš iste igre doseganja, dokazovanja, akcije, ko je treba toliko narediti in v prvi fazi poskušamo spreminjati druge in nato v drugi fazi spreminjamo sebe. In vendar nas niti ena niti druga opcija ne izpolni. Motivacijo vedno znova iščemo zunaj sebe; v knjigah, seminarjih, filmih, trenerjih, strokovnjakih.

In vendar edina pot v izpolnjenost vodi navznoter. Pomembno se je soočiti s seboj in odkriti, kdo v resnici sem. Tukaj se začne pot v radost, užitek, ko strastno živiš to, kar ti si. Tukaj resnično začneš živeti svoje življenjsko poslanstvo in v vsem sijaju zasije tvoj notranji diamant. Sama pravim, da takrat resnično ljubiš sebe.

Moje poslanstvo je ljubezen, ki spreminja svet. Pomagam ženskam, ki so razočarane, frustrirane, ujete na prvi in drugi postaji svoje življenjske poti, da stopijo v svoj polni potencial božanske ženske, ki je skrit v njih samih. Pomagam ženskam, da zaživijo svojo ženstvenost, v razumevanju in popolnem sprejemanju same sebe, da zaživijo strastno in izpolnjeno življenje.
Ker vem, da si tega vredna. Ker vem, da si ljubezen, da si svetloba, da si življenje. Ker Te vidim!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Izgubljena sem in tavam v temi…

2 komentarja

To je ena najpogostejših izjav, ki prihajajo do mene v zadnjem času. Ljudje obupujejo in se pogosto vdajo v svojem življenju. In vendar je fascinantno dejstvo, da smo ćloveško bitje in ne deloje. Tukaj smo, da bi živeli in ne životarili. Življenje je darilo, ki nam je dano kot vozilo, v katerem naj bi sebe izrazili kot avtentično bitje, to kar smo. Tukaj smo, da delimo z ljudmi in svetom svoje darilo.

Seveda se vsi strinjamo s tem, da živimo v intenzivnem času. In ta intenzivnost v nas na plano prinaša vse notranje smeti, vse izzive, ki jih imamo na poti do tega, da resnično zaživimo avtentični jaz. In ja, mnogi so izgubljeni, tudi sama sem bila izgubljena, zelo. In to v času, ko so mi zaradi drugih stvari skoraj vsi obrnili hrbet. Pisalo se je leto 2009, ko sem sedela na tleh v svoji dnevni sobi in obupavala nad sabo, svetom, vsem kar se mi je zgodilo. Bila sem izgubljena, popolnoma. Ravnokar sem sestopila s poti nekoga drugega in pojma nisem imela, kje je tista moja pot. Mislila sem, da je to tisto pravo, pa sem še enkrat ugotovila, da ni. Da sem spet v nekomu prepoznala delčke sebe in mu sledila v upanju, da bom našla samo sebe. Vem kako je, ko pešačiš po svoji notranji puščavi in obupano iščeš nekoga, kogarkoli, ki bi ti znal povedati kam pelje pot do vode.

Dojela sem, kako pomembno je, da veš kdo si, kaj je tvoj notranji temelj, ker če tega ne veš, te bo življenje pripeljalo do točke, kjer se bo nekaj končalo; odnos, služba, kjer se pojavi bolezen, nekaj kar nas pretrese do temeljev in nas prisili v to, da se soočimo sami s seboj. To je bila moja praksa, vrsto razpadov, bolečine, trpljenja, ker se nisem znala ljubiti in negovati in sem samo sebe kar naprej trpinčila, da bi končno dojela bistvo. Lahko se nam premik zgodi takrat, ko se moramo postaviti zase, za to v kar verjamamo in imamo občutek, da stojimo sami proti svetu. Marsikateri športnik bi znal spregovoriti o tem prelomnem trenutku v svoji karieri, kajti to jih pogosto izstreli v orbito vrhunskih športnikov. Lahko pa gre za subtilen notranji občutek, da nekaj ni prav, da je nekaj izkrivljeno, ko te nekaj navznoter žuli in sploh ne veš, kaj ti je. Pogosto mi ženske rečejo; “Taja, glej, imam vse, moža, otroke, dom, službo, popolno življenje v očeh mnogih, ampak jaz sem tako nesrečna. Hočem nekaj več od življenja.” Vendar ne vedo povedati kaj jih moti in kaj bi spremenile. “Vse.” je pogosto odgovor.

To kar je skupno vsem je, da nimajo notranjega temelja. In tudi sama ga nisem imela. Začela sem graditi svoje življenje zgolj po navdihu, slediti sem začela notranjim navodilom brez da bi vedela kam grem. Prvič sem čisto resno zaupala sebi, ker nisem imela druge opcije, morala sem si zaupati. In tako sem svoje življenje zgradila od strehe do temeljev. In ko sem končno postavila temelje, je bilo JA, to je to. Končno se mi je razjasnilo to, kar sem iskala vrsto let. Ja, sledila sem duhu, šla sem s tokom, in pripeljala sem se v sam center. Dejstvo je, da smo ljudje v prvi vrsti udomačeni v odzive in to kako naj bi živeli in se bolj ali manj uspešno poskušamo prilagoditi temu. Naučimo se biti kopije drugih in ob tem izgubimo stik sami s seboj, kar privede do nezadovoljstva in depresije, ko enostavno ne vidiš več smisla v življenju. Ključ je v sprejemanju samega sebe, tukaj se vse začne, kajti nihče drug ne more živeti vašega življenja, kot le vi sami. In nihče vas ne more rešiti, rešite lahko le sami sebe. In to je izbira, ki jo naredimo in ki jo vedno znova izbiramo v svojem življenju. Nihče nima čarobne paličice, s katero bi zamahnil in bi bile vse stvari razrešene v trenutku. Vsak se mora soočiti s seboj in s svojimi izbirami za življenje, ki jih vedno lahko na novo izbere. Vendar ni stvar v enkratni izbiri, gre za to, da vedno znova izbiramo zase to, kar si želimo. Življenje je proces, ki se razvija, se nam razkriva.

Poleg tega je pomembno utelesiti se v telo, biti tukaj in zdaj, živeti svoje življenje in telo pri tem igra ključno vlogo. S stvarmi se je potrebno soočiti, drugače se stvari le potencirajo, dokler ne dosežejo svojega namena, da pritegnejo našo pozornost in to je pogosto v našem življenju tako, da nas stvari udarijo po glavi, da nam razpade življenje, da se začnemo boriti za svoje življenje in spoznamo njegovo dragocenost. Kajti to življenje nam je na voljo, da spoznamo sebe in živimo to kar smo. In to je darilo, ki ga moramo znati ceniti. In pogosto ljudje zbolijo, ali se spravijo na rob med življenjem in smrtjo, da ga cenijo.

Notranji temelj, ta notranji diamant je naše življenjsko poslanstvo. In življensko poslanstvo ni poklic, to ni nekaj kar delaš, ker potem bi bili človeška deloje in ne človeško bitje. Bit je ključ. Kaj je tvoja Bit? Kaj je tvoje jedro? Kdo si?

Vaše življenje bo vedno nekako “izven” konteksta, ko ignorirate svoje jedro. In če ignoriramo svoje jedro to lahko prepoznamo, ko izkušamo negativne občutke, izgubo energije, nezadovoljstvo, mrzovoljnost, celo sovraštvo ali izjemen bes, ki ga usmerjamo proti sebi. Zato je izjemno pomembno, da najdemo svoje jedro, svoj notranji diamant in ga cenimo. Življenje je darilo in če ga ne cenimo, nas bo nekako že prisililo k temu, da bomo dojeli lekcijo. Kot pri majhnem otroku, ki ne doseže svojega z lepim, poskuša z grdim. In ne gre za to, da je nekaj dobro ali slabo, življenje nima te percepcije sojenja, to je perspektiva človeka, ki gleda na svet skozi delovanje in zato sodi stvari kot dobre in slabe. Življenje zgolj je. in če ga ignoriraš, če ignoriraš svoje vozilo, skozi katerega se izražaš, te lahko zapelje v zelo mračne dele notranjega svet.

Življenjsko poslanstvo razkriva vaš doprinos k človeštvu, kje ste unikatni, kaj lahko prispevate na način, ki je unikatno samo vaš. Ko enkrat poznaš vse štiri dele svojega notranjega diamanta, te to izpolnjuje, te usmerja in ti daje smisel tvojega obstoja. In DivineLifeBlueprint je proces v katerem skozi vodene prakse razkrivamo vse ploskve notranjega diamanta, da prepoznamo kaj nas napaja, kaj je naše notranje gorivo in začnemo živeti strastno in izpolnjujoče življenje na Zemlji.

Na voljo je individualni proces DivineLife Blueprint in dvodnevno druženje Ljubi Sebe- razkrij svoj notranji diamant. Čas je, da zasiješ v svoji polni moči, čas je, da tvoj notranji diamant zasije v vsej svoji luči.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Čas je za pretočnost, prilagodljivost, fleksibilnost

, 2 komentarja

Čutite? Brnenje v zraku, nemir, kot tik pred eksplozijo.

Če me je življenje v zadnjem mesecu naučilo pomembne lekcije, je to nedvomno prilagodljivost. Kajti zjutraj vsanem z načrtom kaj in kako, potem pa sledijo telefonski klici in sporočila, premiki in cela vrsta sprememb v mojem rokovniku. Posredovanje, komunikacija, izzivi na poti so postali priložnosti za prakticiranje fleksibilnosti. Pretočnost je moja nova navada, kajti rutine se razbijajo na čereh mojega notranjega oceana.

Ko sem pred časom delila pravila za deskarje, ki deskajo na valovih življenja, sem slikovito povzela, kako pomembna je nenavezanost na stvari, dogodke in ljudi. Kajti vse česar se oklepaš sredi oceana življenja, ti bo odvzeto. Predstavljajte si, da želite deskati na valovih in se oklepate palice, ki štrli iz oceana. Val vas pograbi in potegne v centrufugo, skupaj s palico. In če se oklepate pomola, ki je pritrjen, vas bo vrgel na suho kot ribo. Valovi oceana življenja so v tem času izjemno rzburkani in če se oklepamo svojih rutin nas hitro povalja v pesku in blatu.

Vsakodneven izziv je prilagodljivost valovom, sledenje ritmu in mojstrenje deskanja na valovih. In zato je ključnega pomena, da veste kam se usmerjate, na tem oceanu življenja? Katero je tisto pristanišče, ki je resnično samo vaše? Kam kaže vaš notranji kompas?

Od leta 1994 se aktivno in zavestno mojstrim v deskanju na valovih življenja. In v teh letih sem postala to, v čemer se mojstrim. Z navdušenjem opažam, da sem, to kar sem. Ne delam več tega, sem to. In hvaležnost za vse kar je, za vse kar sem že slekla je brezmejna, ker tako vsakič znova vstanem, tudi, če se vržem na tla ali padem na svoji poti. Ampak zdaj pa resnično razumem, kako gredo ti mehanizmi in ta jasnost je brez cene, dragocena, izjemna. Vse kar sem raziskovala vrsto let dobiva svoje mesto v tem mozaiku življenja in vse kar lahko rečem je, da me je notranje popotovanje Moč Hvaležnosti sleklo do konca in mi dalo vetra. Nisem vedela kaj nastaja in ko se je speljalo skupaj in me spremlja vsak dan sem vedno bolj hvaležna za vse, kar je. Moč hvaležnosti odpre tvoje srce in ko si v odprtosti in ranljivosti, se razkrije vse. Izziv je, da ohranjaš to pretočnost in odprtost na sredi notranjih viharjev in si dopustiš, da čutiš.

Našla sem svoj notranji kompas in na tem razburkanem morju, na katerem smo, vem kam grem. Ja seveda imam na svoji poti vetrove, neurja, velike valove. Ampak imam tudi prekrasne sončne zahode, mirno morje in delfine, ki plavajo z menoj. Radosti življenja ni konca. In nikoli, nikoli se ne smemo vdati, kajti, ko je najtemneje in ko ne vidiš ničesar več, ko bi obupal in se vdal, moraš narediti samo še korak in si v popolni svetlobi in vse se razjasni.

Hvaležna sem za vsa neurja zadnjega meseca, ker so me pripeljala čez, v prekrasno jutro, kjer je vse tako kristalno jasno.

Vse do 10.4.2013 imate čas, da pospravite svoje omare, počistite svoje življenje, odstranite vse, kar vam ne služi več in se naučite kako biti fleksibilni, prilagodljivi z radostjo, brez godrnjanja in pritoževanja, kajti pripravlja se izjemno intenzivno obdobje, ki nas bo na svojem valu poneslo čez april, če bomo naredili prostor za novo, če bomo spustili svojo prtljago in lahkotno zakorakali v svet. Spomladansko čiščenje je v polnem zagonu. Meni je odprlo nova vrta 😉

Gibajte se lahkotno, graciozno, elegantno. Opustite vse, kar dajete na piedestale in sebe končno že vzemite iz kleti. In če ste to že naredili, potem je čas, da sebe snamete s piedestala in vzamete ljudi iz kleti. Čas je da sebe in vse druge damo v srce. Čas je za veličastnost Biti, namesto za delovanje. Nič vam ni treba delati, samo bodite in ob tem boste točno vedeli, kaj je v skladu z vami in kaj ne. In potem akcija, sledite valu, dovolite, naj vas nosi. Bodite fleksibilni in deskajte na svojem življenjskem valu.

Tisti, ki deskamo lahko potrdimo, izjemno je, brez primere.

Pridruži se nam tudi TI!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S: In če ne veš kdo si, kam je usmerjen tvoj kompas, me kontaktiraj, kajti moja strast je, da vam pomagam razkriti notranji diamant, ki je v vas, da zasije v svoji polni moči in da zaživite strastno in izpolnjeno življenje. Kajti zato smo tukaj. Da uživamo življenje in smo to, kar smo. Kozmični objem.

Aha, feministka!

0 Comments

Ko me kdo vpraša, kaj delam in povem, da delam z ženskami, ki so frustrirane in so zaradi ugajanja drugim in pretirane ustrežljivosti pozabile na svojo izvorno žensko naravo, da najdejo svojo ženstvenost in zaživijo strastno in  izpolnjeno življenje, hitro dobim nalepko; Aha, feministka.

In jih hitro popravim. Ne nisem feministka. To kar počnem je, da pomagam ženskam, da postanejo bolj srečne in s tem so bolj srečni tudi moški.

Feministično gibanje, ki se je začelo v 60 in 70 letih prejšnjega stoletja nima nobene veze z ženstvenostjo, prej bi rekla, da je bila to kampanija, kako pomožačiti žensko. Ženske so vstopile v moško energijo, da so ustvarile v sebi občutek enakovrednosti in da se razumemo, kolektivno gledano je bil to pomemben korak za žensko.

Vendar so v gonji k enakovrednosti ženske z moškim, ženske postale kot moški. Ni šlo za osvoboditev ženske, prej za njeno zanikanje, kajti ženstvenost še danes za mnoge predstavlja šibkost, nemoč, in pogosto ženske stopijo v boj z menoj v prepričanju, da želim ženske spraviti nazaj za štedilnik.

In vendar ne bi mogle biti dlje od resnice. Ko gledam številne ženske, ki jih srečujem na svoji poti, kako se borijo v svojih življenjih, da bi bile “boljše” od moških, da bi dokazale, da zmorejo, se vedno znova spomnim sebe, kajti bila sem tam.
In bolj, ko sem bila po vseh moških merilih uspešna, bolj nesrečna sem bila, bolj prazna in zagrenjena v sebi. In danes gledam številne ženske, ki so na istem. Izgubljene, izčrpane, besne, razočarane nad sabo in življenjem.

Preden sem prišla do svoje notranje Boginje sem prezirala moške. V svojem svetu, v svoji energiji so bili pač boljši. In kljub temu sem se borila z vsemi štirimi, da bi dokazala, da sem močna, da zmorem, da ne rabim pomoči. Žensko 21. stoletja vodi strah, da ni enakovredna in hoče biti po vsej sili enakovredna moškemu. S tem bojem z moškimi smo si vzele tisto najdragocenejše, kar imamo; radost, strast do življenja, kreativnost in ljubezen do sebe. Še vedno so ženske ujete v ugajanju in ustrežljivosti, še vedno iščejo potrditev zunaj sebe.

Prijateljica mi je danes zaupala svojo zgodbo “prebujenja”, ko je ugotovila, da enostavno ni vredno in se je “vdala” popolnoma razočarana nad življenjem. Njena dobra prijateljica ji je rekla: “Odrasti že!” in v tistem je dojela, da se je resnično vse življenje obnašala kot majhen otrok, in upala, da jo bo moški rešil. Saj poznate mit o princu na belem konju!?
In ko to ni uspelo, je obupala nad moškimi in razočaranje nad vsem jo je vrnilo nazaj k sebi. Kajti resnica je, da je edina pot ta, da spoznaš sebe, ljubiš sebe in si to kar si. In to so vedeli že stari Grki, saj so v preročišču v Delfiju zapisali nad vhodom; Know thyself, love thyself, be thyself.

Dejstvo je, da smo različni in nehati moramo s to svojo tendenco, da smo iste kot moški, ker nismo. Moški bodo vedno oplojevali in ženske bomo vedno imele sposobnost rojevanja. In ker smo ženske zatrle svojo sposobnost dajanja življenja, ker smo skrile same pred seboj svojo ženstvenost in smo izjemno nasilne same do sebe, se to nasilje “rojeva” v svet, vsak dan znova. Ženske rojevamo. In to kar danes gledamo v zunanjem svetu je naše dete. Kaj rojevamo? Kaj je naša kreacija? Vam je všeč?

Nesrečna ženska ustvarja nesrečne moške in otroke, ki odrastejo v nesrečne ženske in moške. Ženska, ki zanika svojo ženstvenost to tendenco prenese na naslednjo generacijo in tako ustvarjamo frustrirane moške, ki svoje nasilje izražajo nad ženskmi, ki se čutijo žrtve okoliščin, nemočne in iz te nemoči se rojeva boj. Žrtev vedno najde svojega tirana – zakon privlačnosti govori o tem. In to kar sije iz tebe, tisti signal, frekvenca, ki jo tvoj radio oddaja, na to se uglasiš. Če čutiš, da si žrtev okoliščin, je to tvoj signal, ki ga oddajaš in ta signal se uglasi na tirana, ki potrdi, da si žrtev. Igre naših ranjenih otroških dni se vedno znova ponavljajo, dokler ne spremenimo signala, ki ga pošiljamo iz sebe.

Soočiti se moramo s petimi ranami, ki jih vsi nosimo v sebi; izdajo, zanikanjem, ranjenostjo, ločenostjo in zapuščenostjo. Kajti dokler tega ne prepoznamo, se ljubimo in smo kar smo, nas spremljajo in jih vedno znova poustvarjamo.

Dobrobit sveta je odvisen od ženske in njene sposobnosti, da je radostna, izpolnjena, strastna, da uživa življenje in je zadovoljna v sebi in s seboj.

Objeti žensko moč v sebi je temelj avtentičnosti. Že nekaj časa govorim o tem, da je avtentičnost ključ in v tem vikendu sem delila z ženskami, kako pomembno je biti original, namesto kopija. Kajti to, kar sem dolgo časa opažala okoli sebe, je kopiranje. Rada opazujem ljudi in ob tem sem vedno znova odkrivala, da ljudje enostavno ne znamo več biti avtentični, pristni. Povsod imitacije, plastika, kopije. In ljudje to kupujemo, vsakodnevno. Pa ne samo stvari. Kupimo čas in energijo človeka, ki ni avtentičen, ki, kot odkrijemo v samem procesu, poskuša biti bolj ali manj posrečena kopija nekoga drugega.

Dolgo časa sem opazovala te procese in tudi sama sodelovala v tem procesu. In odločitev je padla že leta 2009 – želim biti prva Jaz in ne druga ali tretja kopija xyz. In vendar je trajalo še nekaj časa, da sem to ozavestila, pridobila razumevanje, da o tem zdaj lahko govorim in to delim naprej. Avtentičnost, iskrenost sta srčni kvaliteti, ki ju moramo izmojstriti oziroma izbrati. In življenjski diamant je življenjska misija, je življenjski načrt, ki smo si ga izbrali kot duša. Osebnost o tem diamantu le sanja, vendar je ne zanima njegova vsebina. Očara jo sijaj, veličastnost. Osebnost ali naš ego, ki je del osebnosti, bi ta diamant raje prodala. In tukaj se vsi znajdemo v skušnjavi.

Tokrat gre zares, kajti celotna družba je nasedla temu mitu, da smo svoje sanje, svoj diamant prodali za varnost, karkoli že posameznikom predstavlja varnost. In ob tem, ko se razkriva lažnost vsebin za maskami je razočaranje ogromno. Izgubljamo zaupanje v zunanje stvari. In to je potovanje, ki nas vodi nazaj k sebi. Ponovno je potrebno odkriti svojo vrednost, svoj notranji diamant. Ste pripravljeni?

Čas je, da izberete!

In imejte krasen teden.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Pomladno enakonočje

, 1 Comment

Sonce vsako leto pripotuje na Točko, točko, ki je točno na ekvatorju.

V sredo je bil dan na vsem planetu dolg 12 ur in noč 12 ur.
Tradicionalni pomeni Točke, ki jo poimenujemo tudi pomladno enakonočje, so predvsem povezani z novimi začetki in koncem starega. Arhetip Točke je kot Veliki pok, kot dejanska nova kozmična kreacija.

To je čas novega rojstva in keltski praznik Ostara je predstavljal čas združevanja, povezovanja, čiščenja vsega starega. To je čas, ko se prebudimo iz zimskega spanca in postanemo bolj pozorni in aktivni.

V tem času je ključno, da ste prisotni tukaj in zdaj in ste jasni glede tega kdo ste in zakaj ste tukaj, kaj je tisto, kar želite od življenja.

Prvi ščip, ki sledi temu vhodu Sonca v Ovna 10.4.2013, predstavlja staroperzijski Nissan, ki je praznik novega začetka, ustvarjalnosti, plodnosti in pomladi. Krščanstvo ga je preimenovalo v Veliko noč. Jezus je bil v tem času v podzemlju in peklu, a se je nato ponovno rodil. Vse to pomeni, da je arhetip točke – 0 stopinj Ovna v duhovnem smislu morda celo močnejši dogodek od Božiča. Z združevanjem materije in duhovnosti v tem času ustvarjamo novo zavedanje združevanja, povezanosti, celostnosti in celovitosti.

Pomladno enakonočje predstavlja proslavljanje ravnotežja in poveznosti med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, jangom in jinom, ognjem in vodo. In iz te dinamične združitve se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje rasti. Pomlad je letni čas v katerem udejanjamo stvari. Je čas plodnosti iz katere se rojeva novo. In zato je potrebno narediti prostor za novo.

In v tem izjemnem času imamo možnost, da opravimo notranje čiščenje starega in naredimo prostor za novo ter na mlaj 10.4.2013 praznujemo novo rojstvo samega sebe. Izjemna sinhronost vsega dogajanja me vedno znova navdušuje, vendar sama pravim, da je letošnje leto resnično drugačno, ljudi sili v avtentičnost.

Konec je zlaganosti in to, kar mi pripovedujejo ljudje je, da jih nekaj v njih sili v spremembo, ki je ne razumejo. Ljudje čutijo nestabilnost, čutijo da ni več varnosti v zunanjem svetu in to kar odgovarjam vedno znova je, da se spreminja paradigma dojemanja sveta in da je potrebno stopiti vase in v sebi ustvariti svoj notranji temelj.

Zato toliko govorim o maternici in zato sem začela govoriti o življenjskem diamantu, ki je naš notranji temelj. In če tega temelja v sebi nimaš, te vedno močnejše energije na planetu kot lutko na vrvicah premetavajo brez nadzora levo in desno. Za tiste, ki nimajo notranjega sidra bo tole leto divja vožnja, kajti soočali se bodo s tem, da pravil igre, ki so včasih delovala enostavno ne delujejo več. Kaos in zmeda preplavljata notranjost ljudi in večina obupuje, ker enostavno ne morejo več z voljo in doseganjem v svojem življenju upravljati energije in dogovdke, ki se odvijajo. Več o mesecu marcu, napovedih in o pomladnem enekonočju si lahko preberete v mesečniku Namarie.

Sama sem odkrila, da je ključ v avtentičnosti, v tem, da spoznamo svoj notranji diamant in mu dopustimo, da zasije z vso močjo. In ta diamant je naše življenjsko poslanstvo, je to zaradi česar smo tukaj, je naš notranji temelj.

Dejstvo je, da smo bili kot otroci udomačeni skozi proces kaznovanja in nagrajevanja, ki nas je naučil, da smo se gnali za popolnostjo. In nikoli stvari niso bile dovolj dobre, mi nismo bili dovolj dobri. Naučili smo se kako lahko z voljo vedno dosežemo to, kar si želimo. In varnost, ljubezen in srečo smo se naučili iskati v zunanjem svetu. Vendar so se časi spremenili in stari programi ne delujejo več. In s tem je prišel tudi čas, da se osvobodimo in si dovolimo, da utelesimo svoj polni potencial.

Ali tudi vi čutite pri sebi, kako se rušijo naše „sanje“? Ste tudi vi imeli sanje o tem, kaj vse boste naredili, kakšna veličastna prihodnost je pred vami? Sanje o veliki misiji, ki bo, ko bo, če bo. Te naše iluzije se podirajo, ker so lažne.
Vanje smo vnesli ogromno svoje energije in zdaj je čas, da te »sanje« vzamemo dol s piedestala in jih damo v srce, kajti v nasprotnem primeru bodo pristale v naši kleti in bodo postale vir frustracij, nezadovoljstva in bolečine v dnevih in tednih, ter mesecih pred nami.

Moje sanje so se sesule in v tem procesu sem osvobodila ogromno ujete energije, ki je bila v teh sanjah, ki nikoli ne bi doživele svoje uresničitve. Zakaj? Ker so bile nekje zunaj mene, v moji glavi, razumske, ker so bile usmerjene na reševanje drugih, pomoč drugim, ker so bile tako perfektne, da jih nisem bila vredna. Ker nikoli ne bi bila dovolj dobra, da bi jih uresničila. Dojela sem, da so bile to sanje moje persone, sanje popolnosti, ki sem jih negovala precej življenj. In v tem dojela, da nikoli ne bodo uresničene. Kot steklen strop so se sesule na koščke, ki so razkrili mojo avtentično Bit. Dojela sem, da sem se gnala in hranila iluzijo in da sem končno osvobodila samo sebe, da sem to, kar sem.

In to želim deliti z vami. Kajti čas je, da prenehamo biti kopije in končno postanemo Originali.

Večinoma smo bili „udomačeni“, igramo po pravilih igre, ki jo je za nas napisal nekdo drug. In ob tem ne prepoznavamo, da smo mi tisti, ki določamo pravila igre. Udomačeni smo v sistem in igramo po pravilih sistema. Ob tem pa s svojo življenjsko energijo hranimo sistem. Zelo matrici podobno, se vam ne zdi? Bolj ko prepoznavam zakulisje sveta v katerem bivamo, bolj vidim, kako resničen je film Matrica.

Čas je, da postanemo originali, to kar resnično smo, namesto da poskušamo biti bolj ali manj posrečene kopije. To kako najti svoj original, ljubiti sebe in biti to kar si pa delim skozi DIvineLife blueprint individualna svetovanja in izobraževanja v skupinah.

Avtentičnost je proces odpiranja svoji notranji Biti. Beseda izhaja iz starogrške filozofske misli “poznati sebe” in “svoj resnični jaz”.
Bistvo avtentičnosti je samozavedanje, samopoznavanje, sprejemanje in ohranjanje svojega pravega jaza.

Avtentičnost je tudi element kontinuuma, kar pomeni, da bolj ko smo usidrani v svoj notranji temelj v svoj diamant, bolj njegove ploskve resničnih vrednot, strasti, želja in talenti, darovi , ki jih imamo izžarevajo našo avtentičnost. Bolj avtentični smo. Torej ne moremo za nekoga dejati, da ni avtentičen, ampak lahko govorimo le o stopnji avtentičnosti. In velika večina danes deluje skozi persono, osebnost, ki je zlagana, narejena, ustvarjena, da bi ustrezali, da bi ugajali drugim.

Avtentičnost v sebi nosi mističnost in magičnost. Širi nas in nam omogoča, da se vrnemo v svojo naravnost, v notranjo celostnost in celovitost. Avtentičnost, ko odkrijemo kdo jaz sem je začetek poti vase.

Avtentičnost nas uči, kako objeti celega sebe, da si navdihnjen v raziskovanje svojih notranjih prostranstev. Ne gre za to, da bi imeli nad njimi nadzor ali da bi si ustvarili notranji zemljevid tistih delov, ki jih poimenujemo dobri in tistih, ki jih označimo za slabe. Namesto tega objamemo vse dele sebe. Objamemo svojo veličastnost in svojo majhnost. Zaljubimo se v svoje notranje misterije namesto, da definiramo sami sebe.

Na tem srečanju bomo spoznali kako voditi sami sebe, kako preseči sami sebe, kako najti svoj notranji original v sebi in ga vsak dan živeti. Kdo sem in zakaj sem tukaj je ključ, da ustvarimo življenje kot si ga želimo.
Prepoznati moramo svojo vrednost in preseči tendenco, da smo kopije, ki ugajamo in ustrezamo drugim ljudem v našem življenju.

Vse je že v nas, le prepoznati moramo to in to živeti.

Več o dogodkih na spletni strani www.divine.si

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vir o Točki IPAL INSTITUT ZA PSIHOLOŠKO ASTROLOGIJO IN PSIHOANALIZO LJUBLJANA

Ljubezen spreminja svet!

2 komentarja

Whoa. Kakšen mesec 😉

Za mano je intenziven mesec. Ja čisto res je bil celoten čas od 1.2., ko se je začel izdih mame Zemlje in je življenjska energija začela brbotati nekje globoko v njenih nederjih, stresen. V meni je ustvaril napetost in nemir. Poznano?

Več kot 20 let sem na poti duhovne rasti, v srednji šoli sem imela prijateljico, katere oče je bil bioenergetik in tako sem že v tistih letih brala knjige Shirley Maclaine, ki so začele brusiti moj življenjski diamant. Sledile so številne delavnice in še bolj številna predavanja, ki sem se jih udeleževala in vedno “čudežno” uspela dobiti denar, čas, prevoz, ljudi in vse potrebno, da sem bila tam. Kot goba sem srkala vse, kar se je dalo v tistih časih izvedeti o preobrazbi. Saj poznate, stara šola; rebirthingi, voice dialog, šamanizem. V tistih časih ni bilo toliko informacij na voljo kot danes in tako sem se kalila.

Leta 1996 mi je Sai Baba odprl vrata v Feng shui in strastno sem se vrgla v filozofijo preobražanja domov. In nato je prišel tisti trenutek … vsi ga poznamo, neizpolnjenost v tem kar počneš, ko prerasteš samega sebe. Požgala sem mostove za seboj in se vrgla v angelsko terapijo. Srčno sem verjela, da je to tisto pravo, dokler nisem tudi tukaj po nekaj letih naletela na steklen zid in ni šlo naprej. Zopet sem prerasla samo sebe.

In saj veste, kako ti Vesolje pošilja znamenja in navodila, kam naprej. Tako me je našel ThetaHealing. Pripeljala sem ga v Slovenijo in se strastno vrgla vanj, ker sem verjela v to, kar sem predavala, iz vsega srca. In spet se je zgodilo isto, prerasla sem tehniko in samo sebe. In spet sem požgala mostove za sabo.

In ker sem bila tokrat bolj “znana” so bili številni razočarani nad menoj in jezni name in nič lepega ni bilo slišati o meni. Vendar si nisem mogla pomagati, gnalo me je naprej, v nove globine, spet sem se znašla pred steklenim zidom, ki ga je bilo potrebno preseči. In prišel je RPT in spet sem srčno verjela, da je to tisto pravo. In spet razočarana nekaj let kasneje ugotavljala: “Ne, spet sem prerasla samo sebe.”

In vendar sem vseskozi, čeprav je bilo navzven videti kot da, kot je slikovito opisala ena od mojih strank, “izkoriščam ljudi in sem sebična in skrbim le za svojo rit”, pravzaprav hotela pomagati drugim. Vedno sem druge postavljala na prvo mesto, ker sem si želela, da bi pomagala ljudem izboljšati njihova življenja. In saj vemo kako to gre, tudi če to delaš podzavestno, ko hočeš od okolice, da te potrdi, vedno dobiš ravno obratno.

In potem sem končno dojela, če hočem spremeniti svet, moram jaz postati najsrečnejša ženska na svetu. Moj velik Aha trenutek se je zgodil na drugem kontinentu … Afrika, Egipt. Tam sem dojela, kako pomembno vlogo imam na tem svetu kot Ženska. In začela se je moja boleča pot prebujanja v svojo ženstvenost, ki je bila polna samosabotaže. In iz tega se je rodilo to, kar so mi moji vodniki zelo jasno predstavili že leta 2007, pa sem vseeno šla še en krog in leta 2010 začela čisto resno predajati to v kar srčno verjamem skozi DivineFeminine notranja popotovanja. Svojo strast do potovanj sem združila s svojo drugo strastjo Biti Ženska.

In danes se piše leto 2013, zanimivo je, kako se pri meni vse dogaja v tri letnih obdobjih. Saj poznate koncept akcija-reakcija-sprememba? No letošnji februar mi je dal vetra. In marec še bolj. Čutila sem notranji nemir in siljenje k nečemu, kar je bilo popolnoma neotipljivo. In kot vedno, dobimo ob pravem času, na pravi način odgovore, ki jih iščemo s strani pravih ljudi. Dojela sem, da me potiska duša, da me stiska in pritiska, da bi končno čisto zares dojela, kaj je moja misija v življenju. Saj sem vedela, “sort of” ampak ko je prišlo do tega, kako to povedati mimoidočemu, ki me ustavi na cesti je bilo polno uh in ah in hmmm dodatkov, ker nisem našla notranje jasnosti v sebi.

In potem me je Aleš s svojim blogom (Aleš, hvala) spomnil na veliki “zakaj” Zakaj delam stvari, ki jih delam. In to me je peljalo po meni zelo neznani stezici, pravzaprav ozki razrukani potki vse do izvira.

Zakaj delam to kar delam? Ker verjamem, da ljubezen spreminja svet.

Zakaj z ženskami? Ker ženska je ljubezen in je življenje in je svetloba.

Zakaj zdaj? Ker svet rabi spremembo, ker stojimo na robu prepada in potrebujemo vodstvo kam, kako, zakaj?

In kako to počnem? S tem, da ženske učim, kako postati najsrečnejše ženske na svetu. Zakaj? Ker ženska spreminja svet. Kako? Tako, da ljubi sebe.

In sem jo odkrila in zabila žeblico na glavico. Moja misija je, da pomagam ženskam, da najdejo svojo življenjsko misijo in spremenijo svet.

Preprosto. Jasno. To je to.

In vse se je postavilo v popolnoma novo perspektivo. Nič ne spreminjam, vse ostaja, le da zdaj jasno vem kdo sem in zakaj delam kar delam. In vem, da sem na misiji od Boga. In vem, da ljubim kar delam in delam kar ljubim. Ker ljubezen spreminja svet.

In tako se je rodil DivineLife Blueprint v katerem vodim ženske skozi proces, da najdejo svojo življenjsko misijo in spremenijo svet. In prvi okus tega – kako, ponujam že ta vikend v enodnevnem druženju Postani original, namesto kopija. Kajti če hočeš narediti pozitivno spremembo v svetu, kar je bilo dolga leta moje vodilo, moraš odkriti svoj original. Tako dolgo smo že kopije in udomačeni v pričakovanja družbe, da smo pozabili in tukaj sem, da vas spomnim.

Življenjski diamant, ki ga nosimo v sebi, oblikujejo štirje pomembni aspekti, ki jih pogosto mešamo med seboj talenti, strast, vrednote in želje. In ta diamant lahko poimenujemo naša misija, vizija za naše življenje. Naša misija presega nas same in pogosto je tako obsežna in velika, da se je bojimo ali pa jo prestavimo v sanjski svet in ustvarimo stekleni zid skozi samosabotažo, da ne moremo do nje. Sčasoma to postane iluzija, ki je nedosegljiva. To kar lahko naredim za vas skozi DivineLife Blueprint je vodstvo v jasnost vaše življenjske misije, da presežemo ta stekleni zid in posvetimo s svetilko zavedanja, jasnosti in prisotnosti na to, kar je.

Moja strast je ljubezen, ki spreminja svet. in danes jo v polnosti objemam in ji pravim JA. Ja, pripravljena sem na naslednji korak na svoji poti. Ker ljubim sebe, se cenim in poznam svojo vrednost.

Kakšna pot, kakšen mesec waw. Danes v polnosti objemam sebe.

In to kar želim povedati Tebi, ki me bereš, vsem vam, ki me spremljate, Rada vas imam. Srčno. In vsak od vas se dotika mojega srca na svoj poseben, unikaten način. Ja pomagali se mi rasti, in ja šli ste vsak svojo pot. Počaščena sem, da sem vas spoznala in da sem in še delim ta modro-zeleni planet s tako izjemnimi ljudmi, kot si TI.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Užitek samo je!

, 2 komentarja

Užitek ni ne slab in ne dober, sam po sebi, samo je. In, ko ga zmoremo prepoznati kot silo vitalnosti in potencial, ki ga v sebi nosi za nas, se začne prebujati tista živost in vitalnost v naših globinah, ki nato na površje prinese vse, kar nam preprečuje, da bi resnično uživali v življenju.

Ne v njegovih nadomestkih, v odvisnostih, ki zapolnijo praznino ženski ali odstranijo kaos moškim. Užitek je občutenje vitalnosti, je občutenje sočnosti življenja, je utelešenost pozitivne motivacije, ki izhaja iz nas, iz notranjosti. In užitek je odvisen od tega kako energični, živi in sproščeni hkrati znamo biti.

In ta užitek, mi je odprl vulkan vsega zanikanega, zatrtega, zakrčenega v meni. Če ne bi vedela, da se je potrebno, ko hodiš po poti avtentičnosti in ljubezni, soočiti tudi s svojim notranjim sranjem, bi v tem trenutku upravičeno mislila, da sem se izgubila, da sem izgubila stik z realnostjo in sploh, da me ves svet “zajebava”.

Vendar je toliko daril, ki prihajajo hkrati z vsemi grozljivostmi, da sem pomirjena. Toliko, kot se mi je zgodilo v zadnjem tednu že dolgo nisem imela na svojem programu. In vendar, kot pravijo modri ljudje; Tudi to bo minilo.

Brezmejno sem hvaležna vsem boginjam in angelom, ja tebi, ti si ta angel, ta boginja, kajti to, da lahko delim in da lahko sprejemam je gibalo življenja. Ne vem, kako vi doživljate tale marec, ampak meni pošteno daje vetra.
In kot sem že nekje rekla, si vztrajno iz limon, ki jih prejemam delam limonado. Ne bom se pritoževala, ni v mojem stilu. Kajti mojstrim se v tem, da opazujem lepe stvari in da sem hvaležna, čeprav se moram pogosto zelo potruditi, da vidim blagoslove v stvareh, ki me spravljajo ob živce. Skriti blagoslovi, tisti, ki jih skriva bolečina, skrb, strah, ogroženost, so najdragocenejši in v marcu zbiram prave dragulje.

Hvala življenju, da izkušam. Hvala, da čutim. Hvala, da imam možnost in priložnost, da izkušam samo sebe, ta košček božanskega, ki je utelešen v mojem telesu. In zdaj resnično razumem, sploh se ne dogaja vnebovzetje, ampak utelešenje svetlobe. In izziv širjenja odpiranja, sproščenosti in užitka, navljub težavam, je moja dnevna praksa. Vsak dan znova presegam samo sebe.

Hvala, da sem in da razumem, da se objemam kot božansko, ki samo sebe izkuša kot individualni vidik božanskega.

Užitek je spev svobode,
toda užitek ni svoboda.
Užitek je razcvet tvojih želja,
vendar ne njih sad.
Globina je, ki kliče v višino,
toda ni ne prepad in ne vrh.
Zapornik je, ki vzleta,
toda ni prostor, ki ga obdaja.
Da, resnično, užitek je spev svobode.
In prav rad bi vas ga slišal peti z vsem srcem;
toda ne bi vas hotel videti, kako izgubljate srce
v petju.
In vaše telo je harfa vaše duše
in od vas je odvisno ali boste iz nje izvabili ubrano melodijo ali zmedene glasove.

Zato si zapomnite, da pomenita dajanje in sprejemanje užitka potrebo in zanos.

Kahlil Gibran

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Strast te v življenju vodi naprej

0 Comments

“Strast je energija. Začuti moč, ki pride iz osredotočenosti na to, kar te navdušuje.”– Oprah Winfrey

Seveda ima Oprah prav, kot že tolikokrat. Njena strast me vedno znova očara in ko jo gledam, lahko začutim to, s kakšnim navdušenjem opravlja svoje delo. Pravzaprav tvoje delo postane ena sama strast, ko prepoznaš, kaj te navdušuje in to delaš. Ko ljubiš to kar delaš, delaš to kar ljubiš je izrek, ki me spremlja že vrsto let in strast je del te enačbe. Strast je energija, ki predstavlja notranjo motivacijo, ki nas vedno znova navdihuje, da rastemo in se v življenju premikamo naprej.

Bolj ko smo strastni glede svojega dela in življenja, bolj je to čutiti. In strastni ljudje so kot magnet. Resnična radost vedno izhaja iz stvari, ki v nas prebudijo strast. Strast je kot gorivo za plamen navdiha. Strast nas odpre za priložnosti v našem življenju in nas preobraža. Strast je sila, ki najhitreje preobrazi naše življenje z entuziazmom in navdušenjem nad življenjem.

In strast vstopi v naše življenje, ko odkrijemo svoj avtentični jaz in počnemo v svojem življenju tisto, kar nas navdušuje in kar se nam zdi naravno. Ključno za to, da zakon privlačnosti deluje z ramo ob rami z nami je uglašenost s tem kdo v resnici si, z našo avtentičnostjo.
Ljudje prepogosto poskušamo slediti drugim in jih posnemati v stvareh, ki delujejo za njih, kajti velika večina je osredotočena na rezultate. V svojem raziskovanju sem ugotovila, da nas tovrstno delovanje vedno znova odpelje stran od sebe in od naše strasti. Vedno ko poskušamo biti kopija drugih smo pravzaprav nesrečni v sebi. In ko odkrijemo svoj original in ga živimo, z njim najdemo tudi strast, ki je kot gorivo, da sledimo temu, kar nas navdušuje.
Večina ljudi se zaveda, da je zunanja motivacija le kratke sape. In vendar je malo tistih, ki se obrnejo vase in izberejo tisto, kar je njihova strast. Razlog? Strah in iskanje varnosti v zunanjem svetu.

Čas, v katerem živimo nas podpira in pravzaprav sili v to, da spoznamo svojo strast. Sili nas, da začnemo delati to, kar radi počnemo namesto tega, kar mislimo, da moramo početi. Veliko ljudi, ki ostaja brez služb rado pove, da jim to, kar so počeli itak ni bilo všeč in to veliko pove o tem, kako povezani smo s seboj in s svojo strastjo. 80% ljudi se trudi s stvarmi v življenju, ki jim niso všeč in jih ne navdihujejo. Teh 80% ljudi se utaplja v strahu in išče varnost v svetu zunaj sebe. Iz tega izvira veliko stresa v naših življenjih. Nedvomno se vse začne pri tem, da si v sebi razjasnimo, kaj je pravzaprav tisto, kar je naša strast in nas navdušuje v življenju.  Notranja uglašenost z namenom je tisto, kar povzroči, da zjutraj navdušeno skočimo iz postelje in odhitimo v nov dan s radostnim pričakovanjem najboljšega.

Ko smo v stiku s strastjo nič ni težko in pogosto imamo občutek, kot bi se vse dogajalo samo od sebe. Pogosto izgubimo občutek z čas in strast s katero delamo, kar delamo je očitna vsem, ki nas obkrožajo. Strast nam omogoči, da izzive vidimo kot priložnosti za rast in da nas nič ne ustavi na tej naši poti. Ko smo v stiku s svojo strastjo in delamo to kar ljubimo, uresničujemo svoj polni kreativni potencial, ki je v nas.

Strast ima tudi to moč, da prebuja ljubezen do sebe in samozavest, da zaupamo sebi in tvegamo. Živeti svojo strast pomeni imeti pogum, da se izraziš, da si avtentičen, da si original. Ko je to, kar počneš uglašeno s tem kdo ti si, je to kar počneš vir energije zate.

Zato je pomembno:

  1. Da odkrijete kje ste resnično dobri, kaj so vaši talenti, darovi in veščine, kajti so stvari, ki so vam naravno dane.
  2. Da odkrijete kaj vas navdušuje in temu v svojem življenju posvetite več časa. Ne pozabite, ko ljubite to kar delate, delate to kar ljubite.
  3. Da pogledate, kaj je tisto, kar je vaša strast. Kot pravi Oprah Winfrey: »Če ne veš kaj je tvoja strast, se sooči s tem, da je eden od razlogov za tvoj obstoj na zemlji, da jo najdeš.«

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Objavljeno na strani www.svetloba.si

«< 53 54 55 56 57 >»