Pravičnost
Kar me vodi zadnje čase je moj notranji kompas, naravnan na celostnost, celovitost, povezanost, integriteto. In izjemno zanimivo je, kako k meni prihajajo odgovori na notranja vprašanja, ki vzniknejo globoko v notranjosti, v obliki knjig, prispevkov, predavanj. In zadnje, kar je priplavalo v moj e-nabiralnik je pravičnost.
V obdobju, ko je velika večina izzvana z raznoraznimi potezami tistih na vrhu, ko si v času recesije izplačujejo zneske s toliko ničlami, da se ti zvrti, na drugi strani pa ljudje ostajajo brez služb, se sprašujemo kam je izginila pravičnost. Kje je tisti notranji občutek humanosti ob tem, ko vodilni brez slabe vesti izpraznejo blagajno in podjetja zapirajo, ob tem pa ljudje, ki so pomagali ustvarjati podjetje, ki so gradili in verjeli, ostajajo brez plačila? Razkorak med vodstvenimi delavci in tistimi, ki delajo za tekočim trakom so tako neverjetna, da nekako ne moraš razumeti, da tisti na vodilnih mestih res toliko prispevajo s svojim delom. Zato ni čudno, da se težave pojavljajo v podjetjih, kjer je nepravičnost tako v nebo vpijoča. Včasih ne morem verjeti, da živim v svetu in v družbi, kjer so ljudje tako brez občutkov, brez čustev. In vendar vem, da živimo v obdobju skrajnega narcizma, kjer mnogi delajo stvari le zato, da drugi ne bi uspeli, v obdobju, ko je tekmovalnost v skrajnem polu, ko je trend “jaz”, “moje” in ne “mi” in “naše”. Mnogi starejši danes pogešajo stare čase socializma, ko je bilo za vse poskrbljeno v enaki meri.
In vendar pravičnost ne pomeni, da bi morali imeti vsi enako, pomeni, da tisti, ki več delajo res imajo več in tisti, ki si zaslužijo, dobijo kar jim gre in vendar ne na račun drugih.
Pravičnost pomeni predvsem ravnovesje in to znotraj vsakega posameznika. Dejstvo je, da vsi vemo, v svojih srcih, kaj je prav in kaj ni. In ravno zaradi tega je toliko več razburjenja med ljudmi zaradi nepravičnosti, ki se dogajajo. In vendar s tem, da se nad tem pritožujemo ne bomo naredili ničesar. Pritoževanje je zelo priljubljen šport našega ega in s tem, ko se pritožujemo nad ljudmi ali nad situacijami, ko nergamo nad tem kako nepravično je življenje, pravzavprav ne naredimo nič dobrega, le krepimo svoj ego in naš občutek, da imamo prav mi in da se vsi ostali motijo.
Povezanost je tista, ki nas lahko reši iz te situacije v katero drvimo. V tej situaciji je tisto, kar moramo razumeti to, da smo kjer smo predvsem zaradi notranje ločenosti. Ločili smo se od sebe, v družini, znotraj družbe. Povezanost na kakršen koli način v duhu dobrobiti je tisto, kar moramo ponovno obuditi.
Kot družba smo prevzeli mišljenje, da zmagovalec vzame vse. Tekmovanje se začne med otroci in namesto da bi naučili povezanosti in sodelovanja, jih spodbujamo k temu, da je le eden zmagovalec, vsi ostali pa izgubijo. Pozabili smo na vrednote, ki jih uči zlato pravilo, da vedno narediš drugim to, kar želiš da drugi naredijo tebi. Dandanes opazujem starše, ki se hvalijo z dosežki svojih otrok, s tem kaj vse si privoščijo in kaj vse lahko kupijo. Neravnovesje se čuti med sosedi in v družinah, kjer so ljudje med seboj skregani in si nagajajo. Naučiti se moramo WIN-WIN načela, da je s sodelovanjem to kar je dobro za tebe dobro tudi za druge. Da delamo, namesto samo zase, za odnose, za povezanost. Celostnost in celovitost vključuje zavedanje kaj odločitve povzročajo celoti in ne le kakšne so koristi za nas.
Želim si spodbuditi povezanost in dobrodelnost. In ker povezani in združeni lahko dosežemo več, vas vabim, da se mi pridružite.
Pred meseci sem začela s srečanji Anam Cara, vsakič na drugo temo, ki jih želim sedaj odpreti za vse, ki želite širiti zavedanje. Delo z namero bo toliko bolj del vsakega srečanja, saj želim skozi namero skupine pozitivno vplivati na dogajanje v družbi, ki nas obdaja. Zato vas vabim, da se mi pridružite v živo ali na daljavo. Tokrat se bomo srečali v petek 20.8. na temo povezanosti, pravičnosti in dobrodelnosti.
Poleg tega bo v Templju Divine zaživela knjižnica odprtega tipa, kar pomeni, da bodo na voljo knjige, ki si jih lahko izposodite za nedoločen čas in jih nato vrnete, da so na voljo tudi drugim. Z veseljem bomo sprejeli vaše knjige, ki jih želite podeliti z drugimi, da zaokrožijo in se vrnejo nazaj. Odprto knjižnico želim postaviti z namero fair play, zaupanja in izmenjave. Kajti zavedam se, da sta nevednost in ignoranca največji oviri na poti v celostnost, zato želim ponuditi možnost vsem, ki radi berejo, da si lahko izposodijo knjige in da jih delimo s kar največ ljudmi. Na vseh srečanjih boste lahko pokukali med police in vsakič s seboj odnesli eno knjigo. Vabljeni!
Z namero, da pravičnost in dobrodeljnost spet najdeta pot v srca ljudi, da se povežemo in ustvarimo svet povezanosti po katerem vsi hrepenimo vas pozdravljam.
Namaste
Taja