Ljubim Sebe

Spoznaj sebe … v celoti!

Najpomembnejša faza v razcvetu sodobne ženske je oblikovanje individualnosti. Lepota cveta se razkriva popolnoma naravno. Individualnost pa je nekaj, kar moramo ženske ustvariti in okoli tega je napletenih veliko mitov. Da bi lahko ustvarile svojo individualnost, se moramo zavedati moči kreacije, ki počiva v naši notranjosti in sprejeti moramo polno odgovornost za svojo sposobnost kreacije. Zanimivo je, kako se ženske s tem, ko se izogibamo svoji moči kreacije ignoriramo svojo odgovornost, ki prihaja z njo. Individualnost ne pride sama od sebe, ni ti dana in ne more ti biti odvzeta. Individualnost je pot razvoja, je pot ljubezni. Individualnost je dejanje oblikovanja zavestnega zavedanja, ko ponotranjiš esenco vsakega trenutka, ki ga izkušaš, s svetostjo in ljubeznijo. Individualnost je osnova tvojega občutka zase kot tudi strukture tvojega življenja. Individualnost je kot vodnik, so principi po katerih izbiraš in se odločaš v življenju.

Izziv s katerim se srečamo je naša zataknjenost v individualizmu. Individualizem, ki je v sodobnem svetu v ospredju, je sestavljen iz enostranskega razvoja ega, naše samoljubnosti. Gre za ego, ki želi biti nekaj posebnega, drugačnega, unikatnega in je ljubosumen, ko so drugi v ospredju, ter se brani skozi tekmovalnost in avtoritativnost. Ego v tej obliki je šibek in se želi izolirati od drugih, in ne zaupa drugim. Iz tega kreiramo svoja življenja in pogosto ustvarjamo odnose, kjer tekmujemo s partnerji na drugi strani, se branimo pred njimi in se vedno znova zapiramo, da ne bi bile ranjene.

Starodaven rek “Spoznaj sebe”, si pogosto razlagamo kot poziv k temu, da se obrnemo nazaj vase, k sebi in stran od sveta. V svetu polarnosti v katerem živimo se izjemno radi ločujemo od enega dela sebe in preferiramo drugi del del sebe. In tako je v sodobnem svetu duhovnosti izjemno popularno, da se povezujemo s svojim višjim jazom in angeli in če se le da, se je potrebno ločiti od svojega nižjega jaza ali ega. Velika večina bi ta del sebe najraje odrezala, ga pustila nekje, skratka ločujemo se sami od sebe. In pogosto se sploh ne zavedamo kako močno s tem ranimo same sebe, ko se vedno znova poskušamo ločevati od tistih delov sebe, ki nam niso všeč. Ne zavedamo se, da vse vedno delamo same sebi. To kar je bistvo reka “Spoznaj sebe”, je samospoznavanje, kar v resnici pomeni spoznavanje, izkušanje, čutenje Celote, celega sveta, celega sebe.

In bistvo razcveta, bistvo razvoja je, da razvijemo celoto, celega sebe, kar ne pomeni, da katerikoli del sebe zanikamo, izdajamo, ranimo, zapustimo, se ločimo od njega, to pomeni, da objamemo vse dele sebe. In tudi, ko govorimo o egu je ključnega pomena, da znamo razviti zdrav ego, ki je popolnoma vključen v Celoto. To je lepo povedal že Goethe: “Ko človekova zdrava narava deluje kot celota, ko čuti, da živi v svetu kot veličastna, lepa, vredna celota, ko mu ta harmonija prinaša čisto, svobodno radost, potem bi Univerzum, če bi se lahko zavedal samega sebe, zajokal v zmagoslavju doseženega cilja in bi se čudil višinam, ki jih je sposobna in jih je dosegla njegova bit.” Da bi lahko zaživeli kot celota o kateri piše Goethe, je potrebno razviti zdravi ego, namesto da se poskušamo rešiti ega. Tukaj se pogosto razkriva naše nerazumevanje egoizma in ega. Egoizem je osredotočenost nase, samopomembnost. Razlika med egoizmom in zdravim egom je pravzaprav razlika med individualizmom in individualnostjo o kateri sem pisala v začetku članka.

Pri ženski se v tranziciji okoli 30 leta, ko se zgodi čustveno prebujenje običajno zgodi velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju namena. To kar je povezano z individualnostjo in njenim prebujenjem je naš občutek za Jaz, čutenje in namen v življenju. Okoli 30 leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da začutiš sebe, spoznaš sebe in prepoznaš namen svojega življenja. Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi, pa tudi v svoj namen.  Glavni izziv tega obdobja je bilo prepoznavanje razlike med občutki in čustvi, ko sem se mojstrila v upravljanju s svojo lastno energijo. Poleg tega pa sem intenzivno prepoznavala lepoto življenja, vsakega trenutka in se učila, kako samo biti.

V tem času pa sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, da razumemo je, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutimo sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začnemo spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščamo v svojo notranjo temo. V času med 28 -33 letom, ko pri ženski poteka ta intenziven proces, ki pa mu pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko ji lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse svoje dosežke.

Namen duše ob tej življenjski krizi, ko je čutiti, da življenja enostavno ne moreš več živeti na enak način, kot si ga do zdaj je, da nas dobesedno obrne od znotraj navzven. Kriza nas opominja, da je čas, da postaneš zavestna celotnega sveta, namesto da si posameznica, ki se zaveda sveta na osnovi svojih individualnih potreb in želja. Namen našega življenja nima nobene zveze z individualizmom, s samoljubjem in tem kaj bomo dosegli kot posamezniki v svetu. Nobene zveze nima z našo potrebo po tem, da kontroliramo kdo smo. Namen od nas zahteva, da se predamo in opustimo vse, kar mislimo da smo in da bi morali narediti. To dejanje opuščanja postane naša nova navada in ne le enkratno dejanje. Paradoks namena je, da ne gre za razumevanje, temveč za aktivnost. Namen se razkriva skozi naše akcije! In naše akcije so del zunanjega sveta in ne naše notranjosti.

In to lahko potrdim iz prve roke. Pogosto povem, da je delo z ženskami nekaj, kar je izbralo mene in ne jaz tega dela. To je moj namen, ki ga razumsko nikoli ne bi izbrala. In vendar se je v moji tranziciji v 30tih letih skristaliziralo to, da me je duša soočila s tem, kar moja osebnost tudi slučajno ne bi izbrala. V procesu oblikovanja lastne individualnosti se mi je razkrilo kdo sem, kaj čutim in kaj je moj namen. In moj namen je da sem Luminari, da z zgledom vodim ženske, kako živeti svoje življenje na sijoče ženstven način. Na začetku sem brcala in se upirala, z leti sem se zmehčala in stopila v svojo vlogo, v svoj namen.

Namen pripada duši, je nekaj, kar nas pritegne, kar pogosto čutimo kot hrepenenje, kot nekaj pomembnega, ne za nas osebno, temveč za svet. Namen se razcveta v naši notranjosti in je potreba, ki jo čutimo, da v življenju naredimo nekaj pomembnega, nekaj s čimer prispevamo k dobrobiti sveta in človeštva. Da bi lahko svoj namen resnično dali v akcijo, moramo imeti razvit občutek Jaza, svojo individualnost, kajti brez te kreativne in občutene dimenzije individualnosti namena ne moremo začutiti kot pozitivno kvaliteto našega izkušanja sveta. Namesto tega se podamo na lov za namenom in zaradi pomanjkanja tega občutka za jaz, živimo v iluziji, da je namen neka neznana, misteriozna informacija, ki nam jo lahko dajo vedeževalci, astrologi ali psihoterapevti. Namen ni informacija, je impulz, ki te potegne tja, kamor se moraš premakniti. Izziv je v tem, da ga prepoznaš in mu slediš s polnim samozaupanjem. Namen lahko občutiš, in zahteva svoj organ, s katerim ga prepoznaš in to je srce. Srce je organ preko katerega občutimo namen.

In iz glave v srce se lahko premaknemo samo skozi občutenje telesa, skozi svoj notranji center. Za ženske velja, da se iz glave v srce lahko premaknemo le skozi maternico. Potrebno je začutiti lepoto in pomen svoje maternice, biti v maternici, da bi lahko skozi ta povečan občutek Jaza, svoje individualnosti začutila svoj namen.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Še eden tistih AHA momentov…

Vedno znova me preseneti, ko doživim kakšno sinhronost v obliki teksta ali knjige, ki mi ponudi razumevanje točno tistega, kar že nekaj časa premlevam v sebi in nekako ne znam prav dobro ubesediti. In tako se mi je pripeljala pod nos zelo zanimiva razlaga o tem, kako ljudje duhovnost pogosto uporabljamo zato, da neudobje, ki se dogaja v našem življenju kao presežemo, v resnici pa samo naredimo obvoz in se izognemu temu, s čimer nas življenje želi soočiti.

Že dlje časa opazujem in tudi pišem o tem, kako nerazrešene ranjenosti iz otroštva vplivajo na naše odnose. Ste se kdaj vprašali, zakaj so ravno odnosi tisti, kjer se razkrivajo naše največje ranjenosti? Ker se ranjenosti naše psihe vedno ustvarijo v odnosih, v naših odnosih s starši. In ranjenost, ki je kot epidemija modernega sveta je občutek, da smo neljubljeni taki kot smo.

Nezadostna ljubezen ali nepovezanost je za otrokov živčni sistem velik šok, ki povzroči travme, pa naj se tega starši zavedajo ali ne. Pogosto travme povzročimo otrokom, ker imamo drugačen pogled na svet od njih in enostavno ne razumemo njihove potrebe po bližini in dušnemu stiku. Otroci so v stiku s svojo dušo, mnogi odrasli pa ne več in enostavno ne čutijo potreb, ki jih otroci imajo … in tukaj nisem nobena izjema. Ne glede na vse svoje znanje, sem o tem, kako ranimo druge spoznala prepozno, da bi bila na to lahko pozorna v tistih najnežnejših letih mojih otrok.

Dejstvo je, da ljudje ponotranjimo načine, kako smo bili vzgojeni, ponotranjimo odnos staršev do nas in s tem kapaciteto vrednotenja sebe, ki je osnova tega, kako vrednotimo in cenimo ljudi okoli sebe. In ker so tovrstne rane, ki jih nosimo v sebi boleče in vsekakor zelo neprijetne, pogosto v svoji odrasli dobi razvijemo duhovne obvoze.

Pogosto poslušam debate o tem, kako so ljudje, ki si dovolijo, da čutijo in izražajo jezo, žalost ali strah v “nizki vibraciji” ali v “težki energiji” in se jim je treba zato izogniti, ker če nisi 24/7 pozitivno razpoložen, potem s tabo nekaj ni čisto v redu.

Vedno znova slišim ljudi intelektualizirati o duhovnih modrostih in osebni rasti, o tem, kako visoko razviti so in da imajo vsi okoli njih težave, ker so oni tako duhovno razviti. Iz lastnih izkušenj vem, da je precej lažje biti nekje z glavo v oblakih, kot biti v telesu in čutiti to kar se ti dogaja. In to se v sodobni psihologiji imenuje duhovni obvoz, ko gredo ljudje direktno k duhu, v angelske sfere, kjer je vse ljubeče in nebeško in dobesedno zapustijo svoje telo.

Ko se premikaš v svojem življenju skozi preobrazbo, jo je potrebno utelesiti in izkusiti. potrebno si je dopustiti, da začutiš svojo bolečino in ranjenosti, brez izogibanja, brez boja, brez sojenja in kritiziranja ali potrebe po tem, da bi naredil obvoz direktno v nebeške višave. Vem, da je pobeg v duhovne sfere nekaj, s čimer se želimo zavarovati pred neudobjem in soočenjem s svojo bolečino, vendar nas izogibanje ranam drago stane. Vsakič, ko se izognemo svojim ranjenostim okrepimo svoje maske, ustvarjamo nove, krepimo ovire in zidove, ki jih gradimo znotraj samega sebe in zapustimo svojo človečnost.

In z leti smo vedno bolj vešči tega, kako bolečine namesto z alkoholom, zdravili, kofeinom ali mamili pravzaprav utišamo s knjigami za samozdravljenje, dietami, posebno prehrano, jogo, molitvami, angeli in drugimi duhovnimi orodji. In da se razumemo, vse to sem dolga leta za osebni duhovni obvoz uporabljala tudi sama in zato vem, kako odvisni lahko postanemo in kako priročno je svojo notranjo praznino polniti s temi “duhovnimi” zadevami.

Moj pristanek na Zemlji je bil dvakratno trd. S tem, da sem prvič uspešno naredila duhovni obvoz direktno v višave in se leta slepila, da “delam na sebi”, ko sem se v resnici bolj ali manj uspešno izogibala sami sebi. Drugič pa mi ni bilo dano, da bi se izognila sama sebi, kajti preveč je bilo na kocki in to kamor me je vodila duša, je bilo direktno v “pekel” na Zemlji, v mojo notranjost. V soočenje z vsemi mojimi nerazrešenimi bolečinami in ranjenostmi.

Duhovni obvoz je pravzaprav eden od naših mehanizmov obrambe. In čeprav je videti precej lepši od večine naših obrambnih mehanizmov je še vedno zgolj to, obrambni mehanizem. Duhovni obvoz nas ščiti pred resnico, povzroči otopelost, ločenost od naših občutkov in nam pomaga, da se izogibamo večji sliki. Biti moramo precej notranje budni, da zaznamo, kdaj pravzaprav pobegnemo iz svojega telesa v “višave”, namesto da bi začutili in prepoznali, kje se trenutno nahajamo in to sprejeli.

Duhovni obvoz lahko zaznamo kot hlastanje ali skoraj odvisnost od pozitivnega, namesto hvaležnosti za to, kar je. Prepoznamo jo lahko kot izogibanje namesto sprejemanja, kot občutek, da smo nekam prispeli ali da moramo nekam iti, namesto da samo smo. Ko smo v tej fazi izogibanja in duhovnega obvoza, uporabljamo duhovne prakse kot način zatiranja čustev in občutkov. In dejstvo je, da sploh ni poanta v duhovnih praksah, ki jih ljudje uporabljamo.

Za tiste, ki zanikajo svoje občutke in ranjenosti lahko meditacija pomeni način, kako ustvarijo razdaljo, ločenost in hlad v medsebojnih odnosih. Kajti pogosto je strašljivo, da stopiš v življenje z obema nogama in se soočiš sam s seboj. Ljudje pogosto govorijo o tem, kar mislijo da čutijo, o podobah in konceptih in si v resnici ne dopustijo, da bi se preprosto spustili v telo in začutili, kaj čutijo.

In pogosto je boleče opazovati ljudi, ki se izogibajo ljubečim stikom, ker bi to v njih utegnilo prebuditi čustva in bolečino ranjenosti, kako se ločujejo sami od sebe in hkrati hrepenijo po povezanosti in stiku. To, kar sem morala narediti v svojem življenju in kamor vodim tiste, ki pridejo k meni je v prvi vrsti, da pogledaš, kje se nahajaš. Vsi si želimo celostnosti, povezanosti in dušnega stika z drugimi. In vse se začne s tabo in tem kje se trenutno nahajaš.

Najprej si moraš priznati kje si, da bi lahko svoj kompas naravnal tja, kamor želiš iti. Vsi vemo, kako se obnaša GPS naprava, ko nima signala, ker smo v predoru … ni signala, ponovno izračunavam, ni signala. In dokler si v predoru svojega življenja, se ne moreš naravnati tja, kamor bi želel iti, ker enostavno nimaš signala.

Izziv mnogih je v tem, da enostavno ne znajo ustvariti svetega prostora, tiste alkemične posode, v kateri bi se počutili dovolj varno, da bi se spogledali s tem, kar je videti tako strašljivo. In to je nujno potrebno, da lahko v sebi sprejmeš in objameš vse tisto, kar čutiš kot boleče in neudobno.

Štirje ključni koraki v soočenju s seboj so prisotnost in prepoznavanje kje se nahajam, sprejemljivost in priznavanje tega kar čutim, negovanje sebe in prijaznost do sebe ter povezanost s sabo v vseh aspektih svoje biti in zavestno izbiranje kam naravnavamo svoj kompas, kaj je točka B na tem našem notranjem popotovanju. In duša vedno ve.

Pred nami je še ena polna luna, ki nas pošteno gunca. Naj bo nežna z vami.
Taja Albolena

P.S. Ritual ob polni luni je na voljo na spletni povezavi. Pofočkaj se na http://divine.si/darilo/ritual.html in dobila boš takojšen dostop do aktualnega rituala.

Celota Biti

In smo dočakali enega najpomembnejših praznikov v budističnem koledarju – Vesak. Vesak je čas notranjih vpogledov, sledenja navdihom in praznovanja vseh aspektov sebe, povezanih v Celoto Biti. Vesak je praznik, ko budisti praznujejo tri pomembne prehode v življenju Bude – rojstvo, razsvetljenje in smrt. In vsi trije so se zgodili pod okriljem polne lune v Škorpijonu.

In danes je dan D. Idealen dan za povezovanje vseh svojih aspektov v Celoto.

Polna luna v Škorpionu nosi v sebi izjemen potencial Kreacije. Karkoli je tisto, na kar se boste osredotočali v teh dneh, se bo krepilo.
Pomembno je, da se vprašate; Kaj je najpomembnejša stvar v mojem življenju?

Ena od stvari, ki je zaznamovala moje življenje in se je izkazala za najpomembnejšo v mojem življenju je celota, celostnost, celovitost, kjer je Vse Eno in je Eno v Vsem.
To pogosto slišite iz mojih ust … drži!?

Vse svoje življenje si prizadevam za ta občutek Celote v sebi.
In to moje iskanje Celote me je vodilo v sveto trojnost moje Biti. Odkar sem 2009 izkusila serijo” bomb Resnice”, kot jim ljubkovalno pravi Sera Beak, sem iskala notranje ravnovesje. Spoznala sem, da en vidik brez ostalih dveh v moji notranjosti vodi v neravnovesje in posledično v nezadovoljstvo, občutek praznine, izčrpanosti ali obupa. Dojela sem, da je ključno ravnovesje vseh treh aspektov v meni, ki jih mnogi opisujejo kot aspekt očeta, sina in svetega duha, kamor so zakamuflirali mati. Gre za Duha, Dušo in Osebnost.

Že nekaj časa, no bolj točno od leta 2007 sledim trem principom – akcije, reakcije in sprejemanja – in v vsem tem času izluščila zlato Duše iz teh pomembnih korakov Kreacije.

V življenju je vse povezano, vse je Eno in Eno je v vsem. In to drži kot pribito.
Vse kar ste počeli do zdaj vas je pripeljalo točno sem, kjer ste v tem trenutku. In morda je čas, da si razkrijete izvorne aspekte vaše notranje Boginje ali Boga. Ker je moje delo posvečeno Ženskam, sem oblikovala spletno popotovanje po notranji pokrajini Razcvet v Boginjo, kjer v 30 dneh spoznavaš Boginjo, ki je v vsaki ženski.

Skozi svoje delo sem prepoznala, da je Boginja sestavljena iz 4 pomembnih zaveznic, ki jih ima vska ženska v sebi Gaea je mati, Sekhmet je naša notranja Amazonka, Shakti je ljubimka in Sophia je modrijanka v nas. Izjemno pomembno je ravnovesje teh aspektov v naši notranjosti, če želimo imeti stik s svojo polno močjo svoje Ženske Duše.

Dokler nisem spoznala skrivnosti notranje harmonije, sem bila v svojem življenju pogosto v eni ali drugi skrajnosti, kajti ti štirje aspekti predstavljajo polarnosti, ki se dopolnjujejo in sodelujejo med seboj. Amazonka in Sofija sta bolj jang, medtem ko sta Gaea in Hetaira bolj jin po naravi. Skrajnosti in notranje napetosti, to da sem bila v vojni sama s seboj, je vedno znova sprožalo občutek praznine, neravnovesja in nezadovoljstva v meni. Skozi moje poglobljeno spoznavanje same sebe se mi je razkrila Celota ženske narave, ki potrebuje tako občutek stabilnosti in varnosti, kot polnosti in izobilja, pa tudi povezanost in stik z lepoto, ter ravnovesje, iskrenost in stik s svojo izvorno Bitjo.

Za Celoto – občutek celostnosti in celovitosti, notranje izpolnjenosti je ključnega pomena, kako v sebi uravnovešamo vse štiri aspekte. V svojem življenju sem pogosto mojstrila en del sebe in na stranski tir dala ostale tri, kar se je zelo hitro odrazilo v neravnovesju, notranjem nelagodju, neharmonični klimi v odnosih, nezadovoljstvu, preobremenjenosti, ki je pogosto vodila v preobremenjenost in občutek “skurjenosti”.

In ta notranja skrivnost harmonije se mi je izmikala, dokler nisem skozi svoje raziskovanje ženske esence prišla do spoznanja, da je ključno v sebi uravnovesiti tako žensko, kot tudi moško esenco z dušno esenco Biti.

Ključ je v soustvarjanju vseh štirih, v sprejemanju in deljenju našega Darila z ljudmi in s svetom.

In tako sem začela svoje večletno mojstrenje, ki se je skozi alkemično preobrazbo destiliralo v zlato moje Duše, ki sem ga poimenovala DivineFemme – Božanska Ženska.
Božanska Ženska je celostna, celovita in izpolnjena.
Je Eno v Vsem in Vse v Enem.
Zaveda se, da je pomembna nit v tkanini Življenja in ve, da je njen košček v mozaiku življenja neprecenljiv.
Ve, da življenje čaka nanjo, da stopi na svoje mesto na mreži Življenja.
Voljna je, da preseže vlogo žrtve, ki jo drži v majhnosti in nepomembnosti, voljna je opustiti notranje mehanizme samosabotaže in stopiti v svojo svetlobo, prenehati s skrivanjem in se izpostaviti.
Kajti ve, da tisti, zaradi katerih je tukaj, s katerimi ima dušni dogovor, da jim pomaga na njihovi poti, čakajo nanjo.
In zaveda se, da s tem ko se dela nepomembno, majhno in se skriva, ne služi niti ljudem niti svetu.
Voljna je stopiti v polno moč svoje Ženske Duše in objeti svoj polni potencial kot Ženska.
Da stopi v žensko, za katero se je rodila, da postane.

DivineFemme je zlato mojega dolgoletnega dela z ženskami, ki me je vodilo skozi izgorelost, v ogenj preobrazbe in kot feniks sem se dvignila iz pepela svojega življenja … iz notranjega pekla v notranji raj.

Spoznala sem, da ko Ženska objame Celoto Sebe, v sebi osvobodi moč, da utelesi in živi točno TO, kar je njen življenjski namen, kar je njen dušni klic.
In to je tisto, kar nam razkriva DivineFemme.

Tvoja Duša kliče in čas je ploden, tla so pripravljena za to seme, da ga sprejmeš, posadiš, neguješ in rodiš samo sebe, novo sebe, Celoto Sebe v svet.

Tvoje življenje gosenice je končano. Čas je, da razširiš svoja angelska krila in poletiš!

Škorpijon je tradicionalno predstavljal Feniksa, ptiča, ki se rojeva iz pepela.
Feniks je simbol ponovnega vstajenja.

In sama sem potrebovala štiri leta, da sem “vstala” iz pepela svojega “sanjskega” življenja, ki se mi je sesul v prah. In vendar, ko danes gledam nazaj, je to najboljša stvar, ki se mi je kdajkoli zgodila, in kakšen izjemen blagoslov mi je bil podarjen, skrit v najtežje odločitve, ki sem jih morala sprejeti v svojem življenju.

Smrt stare verzije mene mi je omogočila razcvet v mojo polnost, v Celoto mene, v novo sebe.

Ženske v svojih življenjih potujemo v ciklih umiranja in rojevanja mesečno. In to, kar me je Boginja naučila je anatomija razcveta. To anatomijo ponovnega vstajenja sem izkusila na svoji koži in to svojo lastno izkušnjo delim z ženskami skozi druženje Razcvet Ženske.

SI pripravljena slediti svojemu klicu Ženske Duše?

Zdaj je čas!

Osvobodi se in poleti – Vase.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

P.s.: Več o Razcvetu Ženske si lahko prebereš tukaj >>>

Čudež zlitja

Utelešanje je že kar dolgo del mojega besednjaka. Ko sem po več kot desetletju “dela na sebi” ugotovila, da vedno znova prihajam do svojega “zgornjega limita” tega, kar si dopuščam, da živim, uživam tukaj in zdaj sem se zavedla, da je čas za radikalno spremembo pogleda na stvari. In takrat sem dojela, da je razsvetljenje pravzaprav utelešanje, ko tvoja svetloba višjega jaza razsvetljuje tvoje fizično telo bolj in bolj. Duhovna alkimija je proces v katerem svinec osebnosti preobražamo v zlato duše in s tem vedno bolj sijemo. Utelešanje je zlitje telesa in duha. Na isti način kot je oploditev zlitje jajčeca in semenčeca. Stapljanje, zlitje. Čudež zlitja si lahko ogledate tukaj … In okoliščine spočetja vplivajo na našo sposobnost sprejemanja, zlitja, da dopustimo, da se seme kreacije vsadi v nas in začne rasti. Poleg tega pa okoliščine spočetja vplivajo na našo količino življenjske energije, ki je shranjena v našem notranjem soncu in vpliva na kvaliteto našega življenja.

In kar me očara vedno znova je vpliv, ki ga ima ritual rojevanja, naš prihod na svet, na našo sposobnost rojevanja kreacij, projektov in tudi otrok v ta svet. Ljudje pogosto gledamo na življenje linearno in smo mnenja, da preteklost nima vpliva na nas in vendar je v paradigmi življenja, kjer je vse Eno in Eno v vsem, vse povezano. Travma tvojega prihoda na svet je zapisana v tvojem celičnem spominu in če se z njo nikoli ne spogledaš,se ta energija sproži ob vsakem tvojem rojevanju nove ideje, projekta, Kreacije v svet.

Ko sem opazovala sebe skozi življenje in moje travme in samosabotažo ob Kreaciji sem vedno znova prepoznavala rdečo nit, ki me je vodila vse nazaj do rojstva. Naš prihod na svet ima vpliv na vse, kar rojevamo na ta svet.In pomembno je, da si ogledate svoje upiranje, samosabotažo, skrivanje, strahove, če želite delati res velike stvari na tem svetu.

In ob vsem tem me vedno znova preseneti kako močan vpliv ima na nas to, kar sem prepoznala kot “ritual urejanja” ali ritual udomačevanja. In ta se začne takoj s prerezom popkovnice. Mnogi ne vedo, da je placenta organ otroka in ne mame. Gre za zunanji organ s katerim smo povezani, tako kot smo povezani s svojim srcem, ledvicami in na enak način kot ljudje zaznajo spremembo v energiji ob pripresaditvi notranjih organov, otrok zaznava, ko je odrezan od svojega organa negovanja, mehkobe, nežnosti in domačnosti; začuti ločenost. Pogosto to kasneje interpretiramo kot ločenost od Doma. Nato se začne, vsaj včasih se je začelo z udarcem po ritki, ki ti sporoči, da je nasilje dovoljeno, umivanjem in oblačenjem, kjer te zavijejo kot bubo, da se ne moreš premikati in ob vsem tem je glavno sporočilo, ki smo ga mnogi dobili, da življenje itak ni sveto in je brez pomena.

Prva čakra shrani sporočila in prvo ponižanje je uspešno. Ko sem sama pri sebi potovala skozi ponovno rojstvo in sem ozaveščala vse korake, ki so bili storjeni, in tem potem to primerjala z vrstniki, mojo generacijo ali starejšimi so mi vsi potrdili približno enako izkušnjo. Uredijo te, zvežejo (beri oblečejo) in s tem vstopiš v ločenost in dvojnost. Ukalupijo te in ti vzamejo tvojo avtentičnost, oskrunijo svetost, spoštovanje, občutek varnosti. Je potem kaj čudnega, da svoja življenja preživljamo v skladu s tem, kar se nam je dogajalo na začetku. Poleg tega smo dobili sporočilo, da nimamo vodnika v življenju, kajti nikogar ni bilo, ki bi nas pričakal, ki bi potrdil, ki bi bil priča mojemu prihodu, saj v tistih časih očetje niso bili del porodov in o dulah ni bilo ne duha ne sluha. Sporočilo mnogih je bilo; nihče ne ve, kdo sem. Nihče me ni prepoznal, nihče ne ve, kdo sem v svoji izvorni biti. In to je izvorna izdaja, ki smo je bili deležni in ki ima vpliv na vse izdaje, ki so bile del našega življenja vse do današnjega dne.

Celoten proces sem prepoznala kot institucializacijo, udomačevanje, ki zatre vero vase, svetost, samospoštovanje, cenjenje sebe, lastno vrednotenje. SIstem ali matrica te ujame v svoje okvire, ukalupi te v svoja pravila. In vse se začne že z rojstvom.

Presenetljivo!?

Meni še bolj presenetljivo dejstvo je, da se o tem ne govori. In če kdo že govori o tem, gre v glavnem za sojenje in boj s tem, kar je bilo. To, kar me je življenje naučilo je, da boj ali beg hrani matrico, če se hočeš osvoboditi se je potrebno nehati boriti. Z bojem hraniš, daješ energijo temu s čimer se boriš. In osvoboditev pride, ko se prepustiš, ko se zmoreš predati, objeti, sprejeti in takrat dojameš, da ritual ponižanosti lahko razpustimo samo skozi ponižnost. In v tem je ključ – uravnovešanje polarnosti.

Za prihodnje generacije lahko poskrbimo, da bo njihov vstop v ta svet bolj prijazen. Kar pa se tiče vseh nas, ki smo na ta svet vstopili pred desetletji in imamo ta spomin v sebi je ključno, da zmoremo preobraziti svoj pogled na rojstvo, da pozdravimo svojo ločenost.

In vse to je del mojega dela z ženskami. Prebudi svojo Shakti nas vodi nazaj na to mesto našega rojstva, kajti pomembno je, da osvobodimo svojo energijo v telesu. In tudi ko negujemo svojo žensko energijo v 9 tedenskem programu se posvetimo temu aspektu zdravljenja ločenosti. Ne glede na to kje in s kom potujete skozi ta proces je ključno zavedanje, da je nežnost, sprejemljivost, mehkoba ključ. Tukaj ne gre za to da z voljo to spremeniš in se tega “rešiš”. Pravzaprav je edini način, da sprejmeš, se s tem pomiriš in to objameš v sebi kot svojo izkušnjo, ter ob tem razrešiš in sprostiš ujeto energijo v tem dogodku.

Zdaj veš. In čas je, da se osvobodiš!

Uživaj.

Taja Albolena

Sledi metuljem …

Že tretjo noč sem gledala v ekran in pozorno sledila navodilom osebe na drugi strani. Bilo je pomembno, bilo je edinstveno, čudežno, navdihujoče. “Bom zmogla?” sem se spraševala vedno znova in znova. Večni izziv zaupanja vase je bil tisti, s katerim sem se soočala vsako noč posebej. In ko hodim po svoji poti pogosto pridem do točke, ko je potrebno preseči samo sebe, svoja prepričanja, vse kar verjamem in narediti navdihnjeno akcijo, da bi se premaknila na naslednji nivo na svoji poti.

In kljub romantičnemu pogledu na duhovno rast lahko vedno znova pritrdim dejstvu, da je vse prej kot udobna. V resnici je skrajno neudobna, pogosto strašljiva in izzivalna, kajti vedno znova me izziva, da presegam svoje cone udobja, vse tisto kar menim, da je ok. In tako sem zopet dobila povabilo, da se predstavim, ki ga je spremljalo obilo metuljčkov v trebuhu,

Poznate ta občutek metuljčkov v trebuhu? Mnogi ga poznamo iz tistih časov, ko smo bili zaljubljeni. In vendar mnogi ne vedo, da nas metuljčki vedno vodijo v širitev in razcvet. Ko srečaš osebo ali najdeš dogodek na spletu, začneš z avanturo, ki povzroči ščemeč občutek v trebuhu, to pomeni, da si na pravi poti. Pot običajno ni najlažja in vendar je polna navdihov, čarovnije in premikov.

In spet sem na tisti točki v svojem življenju, ko vsakič, ko pomislim na to, da se izpostavim na nov način in delim to novo stvar, začutim na tisoče metuljev v mojem trebuhu. Strah ima velike oči in zavedam se, da je ključno to, da zaupam sama sebi. Kajti vedno, ko začenjaš z novimi stvarmi, si ti tista oseba, ki mora zaupati vase in v to, kar predstavljaš. Potrditve ne moreš dobiti v zunanjem svetu, ne glede na to, kako bi si želele, da bi jo lahko dobile. In samozaupanje je eden od štirih temeljnih kamnov, ki jih moramo postaviti v svoji notranjosti, poleg samozavedanja, samospoštovanja in samovrednotenja, ki nam dajo osnovo za to, da se v življenju premikamo tja, kamor si resnično želimo.

Verjeti moraš vase in v to, da si lahko to, kar želiš biti. Da lahko uživaš življenje, ki ga želiš uživati in da lahko delaš to kar ljubiš, ter si nagrajena za to kar počneš. Ključ je v tem, da si dopustiš, da se zgodi v tvojem življenju. In zato, da lahko zaživiš celostno, izpolnjeno, v harmoniji in ravnovesju s sabo je ključno poznavanje osnovnih treh sestavin, ki določajo kvaliteto življenja, ki ga živiš. Spoznati in utelesiti je potrebno svojo žensko esenco, svojo moško esenco in svojo dušno esenco. Ko se izmojstriš v tem, da so vse tri del tvojega vsakodnevnega živlejnja, da zavestno izbiraš tisto esenco, ki je najprimernejša v določenem trenutku, da se skoznjo izraziš, čutiš pomirjenost s seboj in s svetom.

Ko sem pri sebi prepoznala, kako pomembno je uglašenost teh treh aspektov, sem stopila v domeno povezanosti, sodelovanja, soustvarjanja, v domeno intuitivne akcije, ko slediš navdihom in metuljčkom v svojem trebuhu, ki se vodijo točno tja, kamor moraš iti.

Čas, je, da se naučimo slediti metuljem.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Zlato se skriva v Tebi

Pripravljam srečanje za skupino DivineFeminine Akademije in ne morem si kaj, tema sence je ena tistih, ki me vedno znova navdihne in spomni na to, kakšen potencial nosimo v sebi, če si le upamo pogledati tja, kjer nas najbolj boli, kjer imamo s sprejemanjem največje težave in kjer nas je najbolj strah. Kajti resnica je, da naša senca razkriva in integrira našo osebno kot tudi kolektivno nezavedno. Senca je tisti del v nas, ki smo ga skrili sami pred seboj, ker ni bil sprejet s strani drugih. In ogromno svoje energije dnevno porabljamo za to, da se borimo ali pa bežimo v sebi pred temi deli, ki nam niso všeč. Senca je pravzaprav refleksija sveta, ki ga ustvarjamo. In ključno je, da si dopustimo, da vidimo najgloblje dele sebe in ta razdrobljeni del sebe povežemo v celoto. Ko delamo s senco se pravzaprav povezujemo s svojo Dušo in ko odpiramo temne delčke sebe, jih razsvetljujemo, se s tem odpiramo za še več svetlobe. To je razsvetljenje. Ko raziščemo, objamemo in integriramo senčne dele sebe, s tem razkrivamo svoje notranje Zlato. In tako razsvetljujemo vedno več sebe, v sebi.

Povezava sence s telesom se razkriva najbolj skozi izzive, ki jih ženske izkušamo, ko gremo na dieto. Diete se običajno lotimo tako, da se odločimo za odpovedovanje. Odpovemo se stvarem, za katere imamo občutek, da nas negujejo. In naša senca hrepeni po negovanju in hranjenju. Če ji vzamemo negovanje in hranjenje, če ima naša senca občutek, da jo ignoriramo in je nočemo nahraniti, je negovati, se bo uprla in bo zahtevala več… več sladkarij, več hrane. In ker je večina diet namenjenih zgolj fizičnemu nivoju in se ne ukvarja s senco, se velika večina ljudi vrača nazaj v stare vode po vsaki novi dieti.

Notranji otrok igra pri pridobivanju teže pomembno vlogo, kajti ljubezen do sebe pomeni poskrbeti za svojega notranjega otroka. In zato skozi prvi modul DivineFeminine akademije velik del pozornosti namenimo svojemu notranjemu otroku. Notranji otrok sebe doživlja kot naše fizično telo. To pomeni, da vsakič, ko se zgrožena zazreš v podobo v ogledalu, tvoj notranji otrok čuti, da se ti upira pogled nanj, da ga zavračaš in se ti gabi. Poslanstvo notranjega otroka je preživetje v tem trenutku, za vsako ceno. Se pravi, da vsakič, ko čutiš odpor ob pogledu na svoje debelo telo, tvoj notranji otrok poskuša narediti vse, da bi se počutila bolje v tistem trenutku in bi tako doživel mojo ljubezen. Povzroča močno željo po hrani, ki bi prinesla takšne občutke (čokolada, sladkor…). Tako se vzpostavlja začarani krog žrtve: bolj ko zavračaš svoje fizično telo, bolj aktiven je tvoj ranjeni notranji otrok!

Skratka, če želite spremeniti videz svojega telesa, če si želite shujšati, je ključnega pomena to, da se najprej spogledate s svojo senco in z ranjenimi deli v sebi, preden se lotite diete. Povezava vašega fizičnega telesa in vaše sence vam bo omogočila, da se senca ne bo borila in upirala dieti, temveč da bosta oba dela sodelovala v učinkovitem preoblikovanju telesa.

Senca te vedno opozori, ko nisi v skladu s svojimi srčnimi željami in dušno namero. Senca te v svojem zlatem delu vedno vodi bližje Duši in ti pomaga utelešati tvoj polni potencial.

Senca je tisti del vas, s katerim se zlahka manipulira. To je tisti del vas, preko katerega z vami manipulirajo drugi. Zlahka dostopamo v stik z njo skozi spolnost ali droge, saj išče ugodje in užitek, zelo je odprta za sugestije in zato je tako zelo ključnega pomena, da jo spoznamo in uglasimo s svojo Dušo ter integriramo v celoto, kajti le tako naša senca postane orodje s pomočjo katerega lahko kreiramo. Kajti senca brez povezave z Dušo kreira iz svojega omejenega pogleda na svet in na to, kaj je resnično mogoče. In to lahko dnevno videvamo skozi medije, pop kulturo, literaturo, ki na senco gleda ločeno od ostalih delov naše celote. Namesto odprtosti, se bo zakrčila in zmanjšala v mite in prepričanja, ki jih nosimo v sebi, poskušala bo ohraniti stare zgodbe in prepričanja za vsako ceno.

Senca ima to sposobnost, da ustvarja realnost v kateri živimo, ustvarja prihodnost, ki jo ustvarjamo, ustvarja zgodbo. In če želimo spremeniti svojo zgodbo, moramo spoznati svojo zgodbo, ki jo trenutno živimo, objeti moramo mit, ki mu verjamemo, prepoznati, kako ga preigravamo v svojem življenju in ga integrirati v celoto naše Biti. Kajti dokler ne prepoznamo zgodbe, ki jo kreiramo, ne moremo ustvariti nove. Dokler smo ujeti v svoji senci, smo ujeti v zgodbi preživetja. Ko senco pozlatimo in jo povežemo s svojo Dušo, dojamemo, da kreacija nima nobenih omejitev.

Senca je nerazumna vse dokler je ne objamemo in jo negujemo, zato z delom na sebi pri senci nikamor ne pridemo, ker silimo in poskušamo z bojem zmagati. Vendar sence ne moremo premagati, lahko jo le objamemo in jo prepoznamo, ji damo pozornost, ki jo potrebuje, damo ji zagotovilo, da je ne bomo zbrisali ali zradirali, da je njen obstoj vreden v našem življenju, damo ji mesto v našem življenju in to je točno tisto, kar potrebuje. Potrebuje občutek povezanosti, ljubljenosti, kajti takrat se sprosti in nam dopusti, da jo integriramo v celoto, takrat nam omogoči, da se svetloba  zlije skoznjo, in zasije.

Senca je tukaj zato, da prepoznamo in objamemo svoje lekcije tega življenja in zavedanje zakaj smo se inkarnirali v to življenje. Senca v sebi skriva zlato in nam omogoča, da smo hkrati božanski in človeški. Je kot most med duhovno zrelostjo in človeško odgovornostjo.

In da bi svojo senco lahko preželi s svetlobo, jo moramo spoznati, se z njo pomiriti, jo objeti in negovati. Le skozi negovanje lahko dostopimo v stik z Zlatom, ki ga v sebi nosi čisto vsak od nas.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Ste že slišali?

Mars se je 1.3.2014 obrnil v retrogradno gibanje.

Pogosto rečem, da me dogajanje na nebu ne zanima, ker imam v svojem življenju dovolj stvari, s katerimi se lahko ukvarjam, tukaj na zemlji. Pa vendar vsake toliko kakšen nebesni pojav pritegne mojo laično pozornost. In retrogradni Mars je eden takih pojavov. Zakaj? No kot prvo verjetno tudi zato, ker je relativno redek. V članku na mojem FB zidu sem prebrala o tem, da  je obdobje retrogradnega Marsa čas, ko se je potrebno soočiti s tem, kako upravljamo s svojo energijo, o čemer govorim že od začetka leta, in kako delamo z lastno močjo. Obdobje, v katerem se je modro soočiti s svojo željo po kontroli in s svojo jezo se je šele dobro začelo in v kombinaciji z močno aktivnim soncem je kot tempirana bomba, ki bo mnogim najedala zdravje. Učenje tega obdobja je nedvomno potrpežljivost in umirjenost, kajti konflikti bodo za tiste, ki ste nagle jeze vse večji izziv.

Težava se bo, kot vedno pojavljala na najšibkejšem členu v vaši celoti telesa-čustev-misli in duha. In to je tudi čas, ko bo potrebno najti nove načine opolnomočenja.

Verjetno že prepoznavate, da »stari« ali zunanji načini motivacije enostavno ne delujejo več. Ljudje vedno bolj “poizkušajo” in mečejo špagete ob zid, v testiranju, kateri se bodo prijeli in obdržali. Ker nadzor popušča mnogim vajeti uhajajo iz rok in kot sem že rekla prejšnji mesec, ko sem pisala o energiji kitajskega leta pod okriljem konja, leto 2014 je ključno leto, ko se bo potrebno naučiti upravljati s svojo energijo, upravljati s tem plemenitim žrebcem, ki poskakuje pod vašim sedlom. Vas bo vrgel s sedla, ali se boste obdržali?

Ker je energija Marsa simbolično energija moške esence, je njegovo retrogradno gibanje čas globokega notranjega vpogleda v osebni odnos med ženstveno in moško esenco v vsakem posamezniku. Mars pogosto nima potrpežljivosti in deluje impulzivno, agresivno, nasilno. In v tem času bodo izzvani vaši načini delovanja, kjer poskušate stvari reševati na-silo. Ljudje bodo izjemno občutljivi za nesoglasja, konflikte in dinamika moči bo na preizkušnji, tako v osebnem življenju, kot tudi globalno gledano. Ker je vse Eno in je Eno v vsem, se bo potrebno soočiti s tem, kako mi v sebi gojimo in hranimo energijo nasilja in kje vedno znova potiskamo stvari v sebi, kje se kritiziramo in jezimo sami nase in kako to svoje notranje nasilje projiciramo ven iz sebe v svet.

In ker agresija in nasilje v nas pogosto vzbudita strah se bo potrebno soočiti s tem, kako smo strenirani, da odreagiramo. Ko je naš sistem v »nevarnosti«, telo da ukaz, da se borimo, bežimo ali pa zmrznemo. Gre za tri odzive našega najstarejšega dela možganov, kamor se zatečemo takrat, ko smo soočeni s situacijami, ki v nas vzbudijo ali jezo in agresijo ali pa smo napadeni in se poskušamo pred tem napadom ubraniti. Zanimivo je, kako se najnovejši del možganov, neokorteks dobesedno izključi in v stresu nam »pamet« ne koristi kaj dosti, ker smo dobesedno odrezani od tega dela naših možganov. In ključno je, kako se v stresu odzivamo, pa tudi kako hitro se znamo iz stresa premakniti na bolj prijetno področje, idealno v radost.

Ko opazujem ljudi okoli sebe, lahko brez pikice dvoma potrdim, da je velika večina v domeni boja, kjer se borijo za ali proti stvarem, ljudem, idejam ali pa na drugi strani bežijo pred problemi in ljudmi, ki jih »mučijo« ali »terorizirajo«. Vedno več pa jih je v tretjem odzivu, kjer so v otopelosti, zamrznjeni v času in čakajo, da vse skupaj mine. Vsi imamo vsak svoj priljubljen odziv na težave in čas pred nami nas bo soočal s temi našimi priljubljenimi odzivi z enim samim namenom; da končno dojamemo kako reagiramo in da začnemo zavestno izbirati svoje odzive.

Retrogradni Mars nam da idealno priložnost, in ker je vse kar se dogaja na-ključ-je, skratka vse je točno tako kot mora biti, da pogledamo globlje vase in spoznamo, kako prelagamo odgovornost na stvari, ljudi, dogodke zunaj sebe kot izgovor, da se nam ni treba soočiti s seboj. Karkoli v vas izzove reakcijo je modro pogledati bolj v globine. In v času do sredine maja, do takrat bomo namreč pod tem vplivom, močno svetujem, da ste del skupin, kjer se lahko pogovarjate o tem, kar se vam v življenju dogaja. Kajti ko si sam, z občutkom, da te nihče ne razume in ne sprejema takega kot si, so premiki onkraj trenutne realnosti in preseganje samega sebe skoraj nemogoči, kajti vedno znova pristaneš v starih zgodbah, ki jih ljudje okoli tebe pravzaprav pomagajo ohranjati. Sama sem dolgo časa stvari delala sama, na neki točki pa sem dojela, da ne morem naprej sama. In tako sem zadnje tri leta del ženskih krogov, kjer lahko v skupini delimo kaj se nam dogaja in druga drugo bodrimo v tem, da se s stvarmi soočimo in jih presežemo. Sama prepoznavam, da je za večino, ki si želijo premika izziv pravzaprav v tem, da sami ne vidijo kaj se jim dogaja, okoli sebe pa pogosto nimajo ljudi, ki bi jim povedali resnico in tako se vedno znova znajdemo v svojih znanih in udobnih odzivih žrtve, ustrežljivke, saboterja ali nezrelega otroka, ki išče pozornost in ljubezen pri ljudeh zunaj sebe.

Tale Mars vas bo izzval v tem, da bo treba prevzeti odgovornost zase in za svoje izbire v življenju. In dokler ne prepoznaš kje se pravzaprav nahajaš in kateri odzivi tvoje notranje avtomatike so ti najbližje, se žal ne moreš čisto zares premakniti naprej. Poiščite si torej skupino, mentorja, prijatelja, nekoga, ki mu lahko zaupate in ki ve kaj se dogaja z vami, ker ima za sabo podobno izkušnjo. Premikati se bo treba hitro in zmanjkuje nam časa.

Krize so vedno najboljše priložnosti za rast, če jih uspemo videti kot takšne. In kriza, ki jo utegne ustvariti retrogradni Mars v vašem življenju je izjemna priložnost za rast. Kajti če stvari zanikamo v sebi se nam zgodi, da se znajdemo v besu in nasilju, ko zanikamo jezo, v depresiji, ko zanikamo žalost, v paniki, če zatiramo strahove in v globokih občutkih sramu, če zanikamo občutke krivde v sebi. In verjemite mi, da to ne bo šlo stran kar samo od sebe. Ko sem ta vikend ženske vodila skozi ženski energijski sistem smo spoznavale, kako je zadnjik tista točka v našem telesu, ki dobesedno zadržuje vse »sranje« in tale Mars bo potegnil dol s tega »sranja« še zadnje preproge pod katere poskušate pometati vse, kar je nerešenega v notranjosti. In težave z medenico, ali organi v medenični votlini lahko kažejo na to, da zatiramo in poskušamo nadzorovati pretoke življenjske energije v tem delu. Preplavljajoče? Žal pogosto, takle imamo…

Pomembno je tudi razumevanje, da nismo žrtve okoliščin in da ne drži, da se nam stvari v življenju »dogajajo«. Dejstvo je, da vedno v svoje življenje pritegnemo nekoga, ki odigra drugi del igre in nam s tem omogoči, da ozavestimo igro v obeh vlogah in izberemo, da jo presežemo. Dokler ne dojamemo, da smo včasih v vlogi žrtve in spet drugič v vlogi tistega, ki muči druge ali je do njih agresiven ali nasilen in jih naredi žrtve, ne moremo preseči obeh vlog in izbrati, da smo prijazni v prvi vrsti do sebe in izbiramo svoje odzive, zavestno.

Učenje retrogradnega Marsa je pravzaprav v tem, da integriramo svoje avtomatske odzive in zavestno izbiramo, kako se odzivamo na agresijo ali na strah. In to kar je ključno, da se zavedate v tem času polnem izzivov je, da je potrpežljivost izbira. Zato v teh dveh mesecih in pol spremljajte sebe in se zavedajte kaj vas daje na obrate, kje bi najraje “popenili” in se zavestno umirjajte. Bodite strpni in potrpežljivi. In izkoristite ta čas maksimalno.

Želim vam krasne pomladne dni.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po: www.evolvingdoor.ca

Živi svoje življenje na polno – zdaj!

Ko takole opazujem ljudi ugotavljam, da ima kriza na vse zelo podoben učinek, zapiramo se, se pomanjšujemo in čakamo na boljše čase. Sama sem v lanskem letu ugotovila, da ni več kaj čakati. Življenje je potrebno živeti zdaj!

Poslušam številne debate na temo prehodov in premikov in tega, kako se morajo sistemi podreti, da bi lahko zgradili nove in ugotavljam, da si večina ljudi razpad sistemov predstavlja v obliki revolucije ali razpada zunanjih sistemov, kjer se bodo stvari spremenile zunaj nas. Velika večina bi ob tem počakala nekje na varnem, da se vse poruši in nato zopet postavi, potem pa lahko nadaljujemo s svojim življenjem. Hmmm.

Žal v življenju stvari ne potekajo nekje zunaj nas. Mi smo življenje. In vse se dogaja iz nas v svet. Razpad sistemov se dogaja navznoter, v ljudeh. Razpadajo stare strukture, ki so včasih zagotavljale varnost in zdaj kar naenkrat te varnosti ni več. Razpadajo stare strukture odnosov, stare strukture varnosti, stare strukture obilja in druge.

Veliko ljudi se ne zaveda dejstva, da ko izbereš svoje sanje, moraš narediti prostor za to, da te sanje pridejo do tebe, treba je spustiti stare strukture in sisteme, ki so delovali v tvojem življenju, da bi lahko sprejel nove. In mnogi bi si želeli, da se ta proces zgodi selektivno, v smislu, naj ostane to kar deluje vse ostalo pa lahko gre. In spet nas življenje razočara, kajti ne deluje selektivno. Ko pride poplava, odnese vse na svoji poti in ne dela selekcije, pač naredi prostor za nove stvari.

In prehodi nikoli niso udobni, prijetni ali mirni. Običajno je prisotno veliko kaosa, zmede, nemoči, in na površje pridejo vse naše nesigurnosti in ranjenosti. In z njimi se moramo pomiriti. In če se trenutno nahajate na dnu svojega življenja je pomembno, da veste, da razpad vedno vodi v preboj in v naše sanje. To kar pogosto ne razumemo je dejstvo, da razpad našega življenja predstavlja priložnost za rast. Pravzaprav vsak izziv s katerim se srečujemo predstavlja priložnost za rast in razvoj. Samo prepoznati moramo za kaj gre. Če hočemo uspeti v neki stvari je potrebno najprej narediti prostor za ta uspeh.

Ko smo v razpadu ali v prehodu, ko razpada naša hišica iz kart, ki jo je naša osebnost zgradila, da bi se v njej počutila varno, je ključnega pomena, da se zavedamo, da se to dogaja nam in da se dogaja z razlogom. Ko začne vse v našem življenju razpadati, je ključnega pomena to, da ne obsojamo in krivimo kogarkoli ali karkoli zunaj sebe, kajti to je običajno prva stvar h kateri se zatečemo … Kdo je kriv, da moje življenje razpada? Odgovor ni nič kaj priljubljen … če razpada tvoje življenje je odgovornost samo in zgolj tvoja.

Ko vse razpada je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: Kakšno je učenje zame? Kaj se rabim naučiti tukaj? Kajti vsak razpad je pravzaprav preboj v novo življenje in v to kar smo si vedno želeli, če se premaknemo skozi. Kar se zgodi veliki večini ljudi je, da se zataknejo v razpadu, da se upirajo, brcajo in se poskušajo na vsak način izogniti temu, kar je neizogibno. In razpad starih sistemov v življenju ljudi je neizogiben in z upiranjem samo podaljšujemo agonijo.

Vsak velik premik na boljše pride skozi razpad. Kajti razpad predstavlja test ali smo voljni in pripravljeni iti za svojimi sanjami, ali smo voljni opustiti vse kar imamo, da bi v naše življenje prišlo še nekaj boljšega. Pravzaprav testiramo sami sebe ali smo se pripravljeni predati in zaživeti življenje kot si ga želimo. Narediti je potrebno prostor za novo. Smrt starega se nam dogaja medtem, ko živimo in umiranje starega je izkušnja skozi katero kolektivno potujemo točno v tem času in prostoru. In izziv je v tem, da ne čakamo na čas, ko bo to minilo, da bi potem lahko živeli življenje kot si ga želimo. Čas je, da to živimo – zdaj!

Evolucija srca, zavesti in duše se dogaja v tem trenutku. Na milijone ljudi se premika skozi razpad v svojem življenju točno v tem trenutku… razpad partnerstva, razpad fizičnega sistema skozi bolezen, razpad družine, razpad na poslovnem področju, na področju kariere. In iz lastne izkušnje vem, da razpad ni prijetna izkušnja, neudobno je in boleče. In kar nas razpad uči je, da sprejmemo bolečino kot zaveznico in da dopustimo, da se pomirimo s sabo in s tistimi deli sebe, ki jih ne maramo, ki nam niso všeč, da jih sprejmemo kot del sebe. In to pogosto ni prijeten čas, kajti poln je bolečine, občutkov izdaje, prevaranosti, zapuščenosti.

In kot da sam razpad našega življenja ne bi bil dovolj, nas pogosto v času, ko bi najbolj potrebovali podporo s strani nekoga, kot potapljajočo ladjo, zapustijo vsi tisti, za katere smo mislili, da nam bodo v oporo in ostanemo “sami”. In to našo bolečino in občutek nemoči le še poglobi. V svojem procesu prehoda sem spoznala, da je edina pot direktno skozi, kajti ne glede na to kako ovinkarimo in poskušamo reševati stara “jajca” je najbolje, če si dopustimo, da spustimo vse in da vse gre. In na drugi strani, ko se zmoremo predati, lahko rodimo novega sebe, lahko prepoznamo darila, ki si jih prej tudi zamisliti nismo mogli. Zlato, ki nas čaka na drugi strani si prislužimo s pogumom in pripravljenostjo, da presežemo sami sebe in vse, kar se nam je zdelo kot ovira na poti, da gremo direktno skozi.

Potrebno je samozaupanje, samozavedanje, samospoštovanje in samocenjenje, samovrednostenje, da se premakneš skozi. To so štiri noge, ki predstavljajo temelj naše notranjosti. In ne glede na orodja, ki jih izberete v življenju je ključnega pomena, da krepite te štiri aspekte svoje Biti.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Gmail povzroča preglavice ;)

Ker zadnje čase dobivam veliko pošte in mi nekateri pošiljate več mailov prepričani, da nisem pošiljala obljubljenega (Namarie, dnevni izzivi in ostala sporočilca) želim sporočiti, predvsem tistim, ki jo dobivate na svoj Gmail račun, da si preverite svoje nastavitve računa, ki so bile spremenjene avgusta 2013 (sem pošiljala mail in dala v avgustovsko Namarie).

Googlovi programerji so vaše predale namreč opremili z možnostjo »sortiranja« vsebine, ki jo lahko povsem prilagodimo našim potrebam in zahtevam. S tem naj bi se, po njihovem mnenju, znatno povečala preglednost vašega elektronskega poštenega predala Gmail, saj se bodo s klikom na namenske gumbe prikazala zgolj izbrana elektronska sporočila. V praksi pa to pomeni, da Gmail sam sortira vašo pošto in zato se pošta »izgublja«.

Ker si želim ostati v stiku z vami sem raziskala kako lahko »problem« rešimo in našla naslednjo rešitev.

Dva načina sta kako lahko zadevo urediš in o njej ne bo treba več razmišljati in to ti bo vzelo le nekaj sekund.

Najlažje je imeti račun urejen po starem načinu, kar pomeni, da vsa pošta prihaja v en predal, namesto da se razvšča v tri predale in če želiš svoj račun nastaviti na star predogled potem naredi naslednje. Odpri svoje nastavitve, to je gumb z rožico na desni strani, klikni Settings tab, klikni na Inbox in odstrani kljukice na vseh razen na “Primary.” Shrani in si končal-a!

Korak 1: Pojdi v Settings
Korak 2: Klikni na “Inbox” tab, in odkljukaj “Promotions” in “Social” in shrani.

Lahko pa stvar urediš še na en način in sicer, če se odločiš, da obdržiš nove predalčke “Promotions” in »Social« za druge stvari:

Korak 1: Enostavno prenesi mail iz mape “Promotions” v “Primary”.
Korak 2: Klikni “YES” ko se pojavi okno.

In zdaj bodo vsi moji maili prihajali v tvojo “Primary” mapo kot do zdaj.

Hvala, da ostajaš v stiku z menoj in želim ti krasen dan!

Taja Albolena

Negovanje Ženske Duše

V zadnjih letih sem se osredotočila na delo z ženskami. No, do sedaj si nisem bila na jasnem, katere ženske so tiste, ki me največkrat obiščejo, vendar sem potegnila nitke skupaj in ugotovila, da so ženske v prehodu v srednja leta tiste, ki skozi to iniciacijo najpogosteje potujejo v moji družbi.

Ženske smo poklicane, da delimo svoja darila s svetom, da odpremo svoja srca še malo bolj in ljubimo še malo bolj. In ženska ta klic zelo močno začuti nekje na prehodu v srednja leta. In prehod v srednja leta se ne zgodi kot enkratni dogodek, nekako prikrade se v tvoje življenje tam po 36 letu, ko se zgodi tretji Jupitrov povratek in v obdobju od 38 do 42 leta Pluton definitivno poskrbi za premik iz zunanjega sveta navznoter.

In pri meni je bil Jupitrov povratek točen kot ura. V kratkem času se mi je življenje kot sem ga poznala sesulo v prafaktorje. Neudobje, ki so ga povzročali moji notranji viharji se je poglabljalo in ne glede na leta izkušenj z različnimi tehnikami, mi v tem neudobju prehoda v neznano niso pomagale kaj dosti. Nezadovoljstvo se je poglabljalo, skupaj z zdolgočasenostjo in jezo na svet in na samo nase. Nisem vedela kaj se dogaja z menoj in preveč me je bilo sram, da bi svoje občutke delila s komerkoli. Konec koncev sem imela veliko odgovornost do svojih strank. Upala sem, da bo minilo… vendar ni.

Klic Duše je bil vedno močnejši in moja ženska duša je hotela mojo polno pozornost. Borila sem se navznoter, vendar sem kmalu spoznala, da upor, boj in »znani« načini enostavno ne delujejo. Spoznala sem, da je čas, da se neham slepiti in pogledam globoko v svojo žensko dušo.

Saj veste, kako to gre, nekje do 40-tih ženske večino svojega časa posvečamo drugim… otrokom, partnerju, šefom, kolegom, prijateljicam, itd. Ta premik pa je tranzicija, prinaša spremembe. In spremembe niso lahke. Hormoni se v tem času začnejo v telesu spreminjati, kajti nivo estrogena počasi začne upadati, kar nas spodbudi k temu, da svojo pozornost iz zunanjega sveta usmerimo navznoter.

V ženski se začnejo dvigati vse njene potlačene želje in ustvarjalnost, vsa hotenja, ki so bila vse od pubertete nekako potisnjena v ozadje in vse skupaj je čutiti kot vulkan, ki želi izbruhniti. Poklicane smo, da se soočimo s svojimi nezavednimi in samouničujočimi prepričanji in vzorci, ki nas ovirajo, da bi zaživele v svojem polnem potencialu. In vendar je proces preobrazbe mogoč le, če smo aktivno prisotne v procesu.

Ni dovolj, da se o čustvih pogovarjamo, da pride do ozdravljenja, jih moramo izkusiti. Predati se moramo svojim čustvom jeze in strahu, jih spoznati, tako da jim dovolimo, da nas preplavijo. Le tako lahko zacelimo svoje rane življenja, da si priznamo, da sta bolečina, žalost in jeza del nas. In vse to postavi nov temelj za novo fazo v našem življenju. In to so srednja leta. Ne gre za krizo… gre za priložnost. Priložnost za rast, priložnost za nego, priložnost za to, da svoj notranji svinec osebnosti pretopimo v zlato svoje ženske duše. Gre za premik v notranjo modrost.

Dr. Christiane Northrup, avtorica izjemne knjige Žensko telo, ženska modrost, v knjigi pravi, da sprememba ni le skupek fizičnih težav, ki se začnejo pojavljati in jih je potrebno popraviti, nekaj z njimi narediti, kot rade rečemo, pa naj bo to z zelišči, hormonskimi terapijami, gre za pravo notranjo revolucijo, ki prinaša največjo priložnost za rast od pubertete.

Premik v srednja leta je čas mogočne notranje preobrazbe. Ženske dobimo priložnost in tudi energijo, jasnost in voljnost, da sledimo svojim notranjim kreativnim impulzom. Vprašanje je le, ali sledimo tem »navdihom«, kot jih imenujem sama, ali ne.

Sprememba ni nikoli lahka. In vsak, ki trdi drugače, ni iskren, predvsem do sebe. V tem prehodu nam ni postlano z rožicami. Večina žensk spoznava, da so morda navzven videti srečne in imajo v življenju vse kar si želijo, vendar so navznoter dobesedno mrtve. Ne čutijo same sebe, ne čutijo živosti, strasti, radosti ali ljubezni do sebe. In to je najbolj neprijeten del soočenja same s seboj. Priznati si moraš kje se nahajaš, da bi lahko naredila premik naprej.

In ne glede na to, kje se nahajaš in kaj je tisto kar te muči v tvojem življenju, lahko so težave v partnerstvu, z zdravjem, z otroci, v službi, ključno je, da jih lahko prepoznaš in jih zmoreš objeti v sebi. In to je običajno idealen čas za negovanje svoje ženske duše, pa naj bo skozi individualna srečanja ali skupinska druženja, jogo, ples ali ženske kroge. Pomembno je, da v tem prehodu sežeš ven iz sebe po podporo, da si priznaš, da ne boš zmogla vsega sama, kot se rade prepričujemo in da se premakneš skozi spremembe, ki te čakajo na poti, na tebi najbližji način.

Dr. Northrup pravi, da če ne odgovorimo na ta klic svoje duše, če ga ignoriramo, zatremo svoje občutke in »ostanemo tiho, da bi ohranile mir«, je to kot bi zamašile ventil na ekonom loncu. Nekje bo nekaj popustilo. In zelo pogosto je to zdravje ženske, rezultat pa so tri največje bolezni žensk, v menopavzi in to so: srčne bolezni, depresija in raka na prsih.

Spremembe s katerimi se soočamo so izjemna priložnost za rast in premik v svoj polni potencial, ki ga duša nosi za nas. Čas je, da objamete blagoslove premika navznoter, časa osebne prenove in opolnomočenja. In ta premik lahko praznujemo skupaj!

Pred šestimi meseci sem pripravila 10 dnevno brezplačno akcijo samo za ženske in udeležilo se ga je okoli 500 žensk. 10 dni smo se virtualno družile in z vami sem delila številne modrosti, ki sem jih od svojega premika v notranjo modrost usvojila in dala v prakso.

Odločila sem se, da druženje ponovim. In tokratno druženje bo posvečeno Negovanju Ženske duše in nas bo vodilo skozi štiri portale Kreacije.

In vabim Te, da se mi pridružiš.

Ženske smo na izjemnem popotovanju, smo v procesu ponovnega rojevanja same sebe. In ta proces se odvija v štirih korakih. Ženske se moramo spomniti, da nam ni treba delovati in delati stvari, namesto tega se moramo spomniti, da je vse, kar iščemo zunaj sebe, že v nas.

Ključno je, da začnemo ceniti svoje ženske cikle, svojo naravo cikličnosti, ritem, strast in svojo resnično naravo ženstvenosti v svojih dnevnih aktivnostih, sredi nakupovalnega centra ali poslovnega sveta. Pomembno je, na novo opredelimo Kdo smo in si življenje naredimo takšno, kot si želimo.

Ko veš, kako začutiti izpolnjenost v sebi kot privlačna, ženstvena, magnetna Ženska, ki ti si, lahko s svetom deliš svoje Darilo!

Popotovanje Negovanja Ženske Duše je močno in dragoceno darilo, ki ga lahko daš sama sebi. In verjemi mi, tokratna polna luna, polna luna je tradicionalno čas praznovanja je v znamenju Leva. To bo enkratno in edinstveno praznovanje, zato poskrbi za to, da ga boš praznovala res v izjemni družbi.

Pridruži se mi na Popotovanju Vase!

Želim ti izjemen teden in še posebej konec tedna naj bo v znamenju Ljubezni, predvsem do Sebe!

Taja Albolena