Ljubim Sebe

Odnosi so naši templji

Odnosi so, kot so bili včasih templji, namenjeni temu, da duhovno rastemo. Končni cilj je v obeh primerih isti, doseči enost zavesti. Neizogibno smo vsi del iste vesoljne zavesti, pravo razodetje pa se zgodi, ko smo to povezanost pripravljeni odkrivati vsak dan znova in znova in znova. Kajti, če se tega zavedamo ali pa ne, smo v odnosih neprestano. V ogledalu odnosov spoznavamo sebe, v vseh svojih različicah. Tako tisti, ki jih ljubimo, kot tisti, ki v nas vzbujajo odpor, so ogledalo nas samih. In to je včasih zelo težko sprejeti.

Običajno ljudi, ki jih občudujemo, postavljamo na piedestale. In vendar imajo enake pozitivne lastnosti kot mi, le da se nam zdi, naš apercepcija je, da so še boljši, da jih imajo več kot mi. Zato sebe postavimo v klet, njih pa na piedestal in s tem zanikamo te lastnosti v sebi. Želimo si njihove družbe, saj si podzavestno predstavljamo, da bomo tako morda bolj v stiku z lastnostmi, ki jih pri teh ljudeh občudujemo. In tako začnemo zanikati sebe še bolj. Pomanjšujemo se in ponižujemo sami sebe, namesto, da bi prepoznali te lastnosti kot svoje in bi se zahvalili osebi, ker nam je pokazala vse te lastnosti, ki so naše.

Druga stran istega kovanca pa se pokaže skozi ljudi, ki nas odbijajo, ker odsevajo tiste slabe lastnosti, ki jih pri sebi zanikamo. Tako ljudi podcenjujemo in jih dajemo v klet. Ob njih se počutimo boljši in se tako postavimo na piedestal. Vendar resnično velik odpor kaže na dejstvo, da si s to osebo delite tiste lastnosti, ki jih sami pri sebi ne želite priznati. Ko boste sami pri sebi pripravljeni sprejeti vse te lastnosti, vas taki ljudje enostavno ne bodo več razburjali.

Spoznanje, da so drugi vedno odsev nas samih, vsak odnos postane orodje za razvoj naše zavesti. Vedno ko čutimo naboj v plus ali v minus to samo pomeni, da nismo v ravnovesju v sebi in da se moramo uravnovesiti.

Ko boste naslednjič spoznali nekoga, ki vas bo očaral, se vprašajte, kakšen je razlog za to. Kaj vas je očaralo? Njegova milina, lepota, eleganca, moč, iskrenost? Vse to je tudi v vas. In če boste pozorno spremljali sebe skozi odnose z drugimi, boste vedno bolj postajali resnični, pristni jaz.
Enako pa velja tudi za vse tiste, ki so vam zoprni. Da bi postali avtentični, pristni jaz, morate v sebi sprejeti tudi svoje manj lepe lastnosti. Osnova narave je namreč ravno v sobivanju nasprotnih vrednot.

Večinoma ljudje svoje življenje preživijo v zanikanje svoje temne plati in hkrati te temne plati projicirajo na ljudi okoli sebe. Ljudje, ki nenehno privlačijo v svoje življenje “napačne” ljudi, ki jih izkoristijo, jih okradejo, trpinčijo ali karkoli drugega, kar označujemo kot “temo” v resnici ne privlačijo do sebe teme, temveč le, da temnih aspektov sebe niso pripravljeni sprejeti. Vsak odnos je priložnost, da bolj celostno objamete sebe, da odkrijete skrite in še neodkrite dele samih sebe. Vse kar opazimo pri drugih in na to reagiramo, kar pomeni, da ima ta lastnost nek naboj najsi bo pozitiven ali negativen, je v nas samih. Šele ko pogledamo v ogledalo odnosov, lahko sebe vidimo celostno.

Samo takrat, ko ljudje mislijo, da so dobro in zlo, prav in narobe lastnosti, ki jih sami nimajo, se pojavi sodba. Ko smo pripravljeni sprejeti svoje svetle in temne lastnosti lahko začnemo zdraviti sebe in svoje odnose. Nihče nima samo dobrih ali samo slabih lastnosti. Celoviti smo in v nas je oboje. Prav celovitost omogoča širši dostop do vesoljnega jaza, naše esence.

Namaste
Taja

Božansko ravnovesje

Prepoznati moramo svoje mesto na tem svetu. Ničesar ni potrebno popravljati, vse je popolno tako kot je. Odkriti je potrebno svojo veličastnost in magnetizem in si dovoliti, da sije od znotraj navzven. Dolgo časa sem se ukvarjala s stvarmi, ki so bile po moji presoji »slabe« in jih je bilo potrebno zamenjati, nadomestiti, preobraziti. Nato sem spoznala, da je to le moja perspektiva, moj pogled, moja sodba.

Življenje je kot magnet in pomembno je, da objamemo oba njegova pola. Odvisnost družbe v kateri živimo je ideja, da živimo samo pozitivno stran magneta in hočemo odžagati negativni pol. Pozabljamo, da so v temi, pod kupom nepomembnih stvari skriti zakladi, ki čakajo, da jih odkrijemo.
Dolgo časa sem želela odžagati negativni pol in živeti samo pozitivnega, pa se nekako ni izšlo. Nato sem začela spoznavati in objemati oba dela svojega magneta, pozitivno in negativno. V naravi obstajata oba hkrati in simultano in ker sem del narave, sta oba v meni – hkrati.

Spoznala sem, da je moje telo, moje življenje in vsa materija narejena iz elektromagnetnih resonančnih valov. Večino materije je prazen prostor, ostalo pa so polja vibrirajočih valovanj. Vse je vibracija. In mi smo sistemi, ki vibrirajo na določeni frekvenci. Sestavljeni smo iz čiste svetlobe, iz valovanj, ki vibrirajo. Svetlobni val ima svoj vrh in svojo dolino, pozitivno in negativno fazo. Svetlobni val ima oboje, pozitivno in negativno fazo, ki skupaj v ravnovesju sta svetloba. Ne vsak zase, skupaj.
In enako so v meni pozitivna in negativna čustva. Prepoznala sem, da je iskanje sreče, radosti in zadovoljstva neločljivo povezano s polarnostjo nesreče, žalosti in nezadovoljstvom. Takrat sem spoznala, da je izpolnitev tista, ki samo je. Začela sem odkrivati svoje skrite zaklade. Kot je svetoval orakelj v Delfiju sem začela spoznavati sebe, biti to kar sem in ljubiti sebe. V vseh svojih različicah.

Božansko ravnovesje enostavno samo je. In ljubezen vznika iz ravnovesja v nas samih. Ljubezen je sestavljena iz dveh delov; podpore in izziva. Oboje se dogaja hkrati. In ker ste vseskozi v božanskem ravnovesju je vedno v vašem življenju kdo, ki vas pomanjšuje in hkrati nekdo, ki vas poveličuje. In tukaj nismo zato, da bi imeli prav, da bi sodili, tukaj smo zato, da izkušamo ljubezen. Vsakič, ko se zanihate v pozitivno ali negativno čustvo, razsipate svetlobo in svoj energijski potencial kajti greste v sojenje in razsojanje. In ko svojo percepcijo vrnete v ravnovesje, greste v ljubezen in izkušate svetlobo. Takrat se zaveste stvari takih kot so in ste prisotni tukaj in zdaj. Ko sta radost in žalost v ravnovesju, bolečina in užitek, pozitivno in negativno, ko so polarnosti sintetizirane, postanejo ljubezen.

Na svetu nismo, da bi živeli kot enostranska bitja, objeti moramo oba dela sebe. Tukaj smo kot ljubezen, ki objema oba pola. In to počnemo nenehno, nikoli ni konca. Ko zaključimo z eno lekcijo se začne naslednja. Vedno znova in znova. Karkoli naredimo, dobro ali slabo, pozitivno ali negativno, nam to služi, saj nas uči o ljubezni. In ko si dovolimo biti človeški in objamemo svojo človeškost, se približamo božanskemu.

Namaste
Taja

Intuicija

Včasih sem vodila delavnice na temo prebujanja intuicije, kasneje sem ugotovila, da smo ljudje že intuitivni kolikor se največ da. In to kar si večina ljudi, ki pride na seminar predstavlja pod prebujanje intuicije v resnici pomeni, da poskušajo intuicijo prepričati, jo zdresirati, da bi jim sporočala le tisto, kar želijo videti, slišati, čutiti in vedeti. Želijo se naučiti procesa, poti v razsvetljenje, ki ima v sebi samo in zgolj dobre novice.

Narava človeka je, da hoče samo dobre novice v zvezi s sabo, slabe stvari naj se raje dogajajo drugim. V resnici večina noče, a bi katerikoli del njihovega notranjega sveta vključeval stvari, ki bi utegnile biti neudobne. Želijo si garancijo. Garancijo, da če bodo karkoli spremenili v sebi, da bo njihov svet ostal tak kot je, Še bolje, da bi kdo imel čarobno palčko s katero bi zamahnil in bi vse, kar jih teži izginilo. Blaženo udobje. In to garancijo po mnenju mnogih prinaša jasna intuicija. Kajti če si res intuitiven, se lahko izogneš zapuščenosti, osamljenosti, nesreči in težavam. Je res?

No, ni res. V resnici smo vsi maksimalno intuitivni. V resnici je to najbolj naraven občutek, ki nam pomaga preživeti. In v resnici se sabotiramo kolikor se le da, da tega čuta v sebi ne uporabljamo, ker nočemo videti, slišati, čutiti in vedeti resnice. V resnici se večina ljudi zapre vase, če samo zaslutijo, da se približuje ena tistih izjav, ki bi utegnila usodno vplivati na SPREMEMBO njihovega sveta, vsakodnevne rutine in navad. In zato večina raje uporablja mučenika in žrtev, da se smilijo predvsem sebi in tarnajo nad tem, kako si ne znajo pomagati. V resnici vsi vemo, kaj moramo narediti, samo da po večini nočemo.

Če bi si dovolili, da bi s svetlobno hitrostjo v tem trenutku videli svoj svet skozi arhetipski pogled in simboliko, kar smo vsi v tem trenutku maksimalno sposobni, je razlika med nami v tem, koliko tega bi si dovolili sprejeti za svoje in koliko bi si dovolili, da se to v resnici udejanji. Kar si večina želi je varna pot za sprejetje svojih intuitivnih sposobnosti, da bi ji lahko prisluhnili brez da bi jih to travmatiziralo. Resnica je, da lahko spremenimo svet v trenutku. Resnica je tudi, da večina na to ni pripravljena.

Pogosto govorim o tem, da če želimo, da se nam uresničijo naše želje je vse, kar moramo storiti to, da si dovolimo, da se zgodi. Tako se dogajajo čudeži. Ključno vprašanje pa je, ali lahko v tem trenutku sprejmemo to, kar manifestiramo? In kako bi to, če bi res imeli nov avto, novo službo, novega partnerja, v resnici spremenilo naše življenje? In zato večina v resnici ne živi, temveč životari. Bolj jih je strah življenja v svojem polnem potencialu, kot smrti.

In danes smo v arhetipu smrti. Simbolično je umrla zavest, saj je podzavest(luna) preplavila in zajela zavest (sonce). In arhetip smrti pravi; Smrt je bistven in pomemben del cikla narave, da bi se lahko začela nova rast in razvoj. Očisti področja življenja, da staro ne vpliva na novo. Novo življenje se dobesedno hrani s smrtjo. In angel smrti nas uči kako živeti v sedanjem trenutku tukaj in zdaj.

Torej:
“Get busy living or get busy dying.”

Kakšna je vaša izbira?

DIVINE.SI

Sleepless in Seattle

Neverjetno kako so včasih naslovi filmov in pesmi primerni za opis tega kar se ti dogaja v življenju.

Sedim v Seattlu in opazujem jutro, kako se rojeva izza sivine oblakov, ki prekrivajo nebo. Manifestiram sonce, saj gremo danes v mesto, da si ogledamo Space Needlo, ki je tako znana iz filma, ki sem ga postavila za naslovno temo.

Zaključila sem enega najbolj zanimivih in transformativnih seminarjev s Tomom Kenyonom. Izjemen človek je in neskoncno zabaven. Njegova preprostost je skoraj nedoumljiva glede na vpliv njegovega dela in raziskav na svet znanosti in medicine. V 80-tih letih je v medicinskih krogih veljalo prepričanje, da zvok ne vpliva na biologijo cloveka in on je to s svojimi raziskavami ovrgel in spremenil skozi zdruzenje ABR (acoustic brain research).

Zvok ima neverjeten vpliv na celice, na neurone, na naso inteligenco, sposobnost pomnenja. Zvok skupaj z gibanjem ustvarja nove povezave v mozganih kar nas naredi bolj inteligentne, notranje povezane, saj se skozi zvok povezujeta obe polovici nasih mozganov. Zvok je portal stvarjenja.

Tom ima izjemen talent za podajanje medicinskih informacij na zabaven način in povezovanje medicinskih faktov z duhovnostjo, ki ji pravi woo-woo dežela. Nobenih ‘new age’ predvidevanj, vse je podprto z znanostjo.

Seminar je bil izjemna izkusnja, transformativna. In sposobnost zvoka, da te ponese v druge dimenzije casa in prostora neverjetna. Stala sem v Tibetu z menihi in pela, se potopila v globino egipčanskih piramid in pela, v rokah držala ves kozmos in pela, pela pesem ljubezni, negovanja, strasti in globokega občutka doma.

Ze odkar sem v Egiptu v templju v Dendari odprla usta in zapela vem, da je to del moje poti. Sedaj vem o zvoku in njegovem vplivu na nas se več in to bo del mojega repertoarja v delu z ljudmi.

Life sings to the DIVINE and DIVINE sings the song of Creation to Life.

P.S: In ura je 7.30, sonce se kaže skozi oblake. Sonce bo :)