Taja

About Taja

Posts by Taja:

mi2

Kaj sem pa zdaj naredil…

»Spet sem pozabila svoje vitamine,« je začela
In nadaljevala; »Kaj stojiš tam kot kak cepec!? Saj ti itak ne vidiš kaj je meni pomembno. Če bi bil dedec, bi šel ti po škatlico namesto mene. Ah, ja. Za vse sem sama.«
Obrnila se je k svojemu moškemu in mu rekla, naj se ne premakne in naj jo počaka točno tam, kjer je, ter oddrvela.

Spogledala sva se in skomignil je z rameni.
Mirno je stal na mestu in jo čakal.
In ko se je vrnila, mu je navrgla: »Zakaj pa še nisi šel po avto?«

Frustracija je bila izrisana na njegovem obrazu, ko ji je rekel, da mu je naročila, naj se ne premakne in počaka točno tam, kjer ga je pustila.

»Saj ti itak ne znaš razmišljati s svojo glavo,« je bil njen komentar.

Osupla sem obstala, verjetno z odprtimi usti, ko sva se spogledala in je še enkrat nemočno skomignil z rameni.
Videlo se mu je, da je skrušen. Da je v sebi zlomljen.

Ko sem se obrnila k svojemu moškemu, ki je bil priča celi zgodbi, je bil njegov komentar: »Moški smo v odnosu večino časa v stanju; »What did I do now!?«

In ja, danes štekam.
Ampak resnično te razumem moški, ker sem bila včasih tudi jaz točno takšna kot ženska iz zgodbe malo višje.

Težila sem za stvari, ki jih ni naredil, za stvari, ki jih je naredil in za tiste, ki jih še ni naredil.
Ker sem bila jaz nezadovoljna sama s seboj.
Ker jaz nisem bila v stiku s svojimi potrebami in željami, sem krivdo za svoje slabo razpoloženje in notranjo praznino valila na mojega moškega.

Ker je bil sila priročno večino časa blizu.
In ker se mi je zdelo, da bi moral biti moja opora in podpora.

In predvsem, ker sem mislila, da to, da mi je v oporo pomeni, da je moja kanta za smeti.
S človekom, ki mi je bil najbližje in ki bi moral biti deležen največje ljubezni in podpore sem delala kot z odpadnikom.
In najhujše pri vsemu je to, da sem mislila, da je to čisto ok.

Potem je prišel dan, ko sem dojela, da imam prekleto srečo, da je še vedno z menoj.
In da ne bova prav dolgo skupaj, če bom nadaljevala s tem, kar sem počela.

Ravno zaradi tega razumem moške.
Hkrati pa razumem tudi ženske.

Če začnem na začetku…
Leta 2007 sem bila prezaposlena, nezadovoljna, izpraznjena in izčrpana do konca.
Potrebovala sem dopust. Bila sem ga žejna kot Sahara vode.

Takrat nisem vedela, da je to, kar resnično potrebujem moj čas zame.
Mislila sem, da bo 14 dni v Egiptu naredilo trik zame in da bo po tem dopustu zame vse čisto drugače.
Upala sem, da bo potem vse drugače.
In kljub temu, da je bil dopust izjemen in sem dojela tono stvari, se doma in v mojem odnosu ni v resnici čisto nič spremenilo.

Kar me je spomnilo na leto 1996 in neko drugo popotovanje, ko sva z mojim moškim šla v Indijo.
Če vprašate mojega dragega, bo rekel, da je najboljši test ali si z nekom za skupaj in ali lahko živiš skupaj skupno potovanje v neznano, kjer se pokaže medsebojna kompatibilnost in ali lahko preživita skupaj.
Kljub temu, da se je vse skupaj začelo zelo neobetavno, ker sem čisto v stilu princeske sedela na robu pločnika in jokala, ker nisem našla prostora v ašramu in sem hotela nazaj domov, kljub temu, da sva imela letalsko karto za nazaj čez 3 mesece, sem očitno prestala njegov test.
Čisto mimogrede sem za to, da je bil to mali test izvedela šele dobro desetletje in pol kasneje.

Ampak to, kar sem izvedela v Indiji 1996 je bilo, da ti čisto vsa teorija nič ne pomaga, dokler je ne preneseš v svoje staro okolje, v odnose z ljudmi, ki so ti najbližje, ker tam vidiš ali si vzel lekcijo ali ne.

Implementacija.

In leta 2007 sem dobila teorijo. Ko sem prišla domov, pa sem potrebovala še veliko prakse, da sem stvari resnično dala v prakso.

Razpad mojega življenja leta 2009 me je soočil s tem, da sem še vedno prelagala odgovornost na mojega moškega.
Da sem mu še vedno težila, ko sem bila jaz nezadovoljna sama s seboj.
Da sem se pritoževala nad tem česa on ni naredil, ko mu v resnici na glas sploh nisem povedala, kaj bi rada od njega.
Da sem se razburjala nad tem, da vse počnem sama, ko mu sploh nisem povedala, kaj lahko on naredi zame, da mi olajša življenje.
Mislila sem, da bere moje misli.
In ko sem imela res slab dan sem pričakovala, da bo to vedel in naredil nekaj, da se bom jaz počutila bolje.

Danes mi je kristalno jasno, da sem delala to, kar je bil model, ki sem ga imela doma.
Vedno sem govorila, da nikoli ne bom taka kot je moja mama.

In potem sem se v enem trenutku zavedla, da sem točno takšna kot moja mama.
In to spoznanje je bilo zame najbolj boleče spoznanje, ki sem jih izkusila.

Ker sem leta delala na tem, da ne bi ponavljala vzorcev, ki sem jim bila priča doma.
Ker sem se toliko časa trudila, da bi bila drugačna.

Hkrati pa sem delala identične stvari.
Se pizdila nad mojim moškim.
Ga kritizirala in se pritoževala ker še ni naredil stvari in kar je najbolj grozno…
Verjela sem, da so moški itak idioti.

Ko sem si povedala resnico, sem bila pretresena.
Ker sem verjela, da sem drugačna.
Ker sem resnično mislila, da sem te stvari že predelala v sebi.

Vendar realnost vedno razkrije kje si.
In bila sem tam, kjer nisem hotela biti.

Ponavljala sem stvari, ki sem jih obsojala pri ženskah v mojem življenju.
In leto 2009 mi je razkrilo, kako sem to s čimer se boriš in kar odrivaš od sebe, česar najbolj ne maraš v resnici hraniš.In kako to ostaja s teboj v tvojem življenju dokler ti ne sprejmeš sebe in tega, da je to del tebe.

Danes vem, da ne moreš spremeniti tega, česar ne vidiš.

Šele, ko toliko upočasniš, da prepoznaš in si priznaš, da so stvari tvoje, ko si resnično prisvojiš stvari, jih sprejmeš za svoje, lahko narediš pozitivno razliko in presežeš to, kar je tvoja udomačenost, to s čimer si zrasla, to kar je del tvoje DNK, del tvojih genov.

In to od tebe terja radikalno iskrenost do sebe. Zvestobo sama sebi. Da ti varuješ ljubezen v sebi. Neguješ sama sebe. Ker samo, ko si ti polna, ko si ti dobro razpoložena, lahko to kdo v resnici si, svoj najlepši in najboljši del sebe deliš z ljudmi in s svetom.

Na tebi je.
Samo ti lahko narediš razliko.

In ti si tista, ki iz svojega moškega izvabiš najboljši ali pa najslabši del.

Mojo zgodbo o tem, kako sem reševala svoj odnos in kaj sem naredila, da sva letos praznovala svojo 24 obletnico lahko prebereš, če se pofočkaš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš tukaj >>>.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

handbaby

Prišla je skozi mene…

Pred 20 leti sem bila na današnji dan v porodnišnici.

Predihovala sem popadke in pustila curkom vode v banji, da so blažili bolečino, ki jo je moje telo doživljalo z vsakim valom, ki se je dvigoval v moji notranjosti.

Bila sem v svojem svetu, v vzporedni realnosti.
Navodil, ki mi jih je dajala babica sploh nisem razumela. Bilo je kot bi govorila nek tuj jezik.
Vsakič, ko sem slišala glas, sem se obrnila k mojemu moškemu.
On je bil tisti, ki je prevajal vse, kar so hoteli od mene. Njega sem razumela.

Pustili so mi, da sem bila v vodi celo noč.
Že 9 ur sem dihala in plula nekje v svetovih, ki jih pozna samo moja ženska duša.
Babica mi je razložila, da bom lahko rodila v vodi, če ne bo nobenih komplikacij. Drugače bom morala na mizo.
In prosila sem moje telo, da naj vodi ta proces porajanja z inteligenco, ki presega vse, kar sem kadarkoli izkusila.

Ko se je porod čisto zares začel, me je porodničarka pustila v vodi. Le mojo medenico je podložila z nekaj rjuhami in slišala sem, kako je čofnila v vodo.

Svetost trenutka, ko dobiš drobno bitje na svoje trebuh je nekaj, kar me je do konca odprlo in razgalilo mojo dušo. Čudenje, čudežnost trenutka je nekaj, česar ne moreš opisati.
Ničesar nisem pričakovala in hkrati dobila vse.

In v tistem trenutku, ki se je meni zdel kot večnost je mala deklica dvignila glavo in me pogledala v oči. Imela sem občutek, kot da gledam v prostranost vesolja in čutila sem pogled v globinah moje duše.

Prepoznavanje. Ja, poznava se.
Bilo je presunljivo.

Še danes čutim v telesu tisto osuplost, ko sem se spraševala, kako je mogoče, da dvigne glavo, saj dojenček, ne more držati glave pokonci nekje do četrtega meseca. Vsaj tako so mi rekli.

In potem je pogled usmerila čez mojo ramo in pogledala v oči še njega – svojega očeta.
Mojega junaka, ki je bil cel čas z menoj.

Sledila je celotna procedura od prereza popkovnice in porajanja placente.
Jaz pa sem ves čas jokala. Vse je postalo zmeda v mojem Vesolju.

Kot bi se raztreščila na milijone koščkov.
In nihče mi ni povedal, kako jih zbrati nazaj v celoto.
Nihče mi ni povedal, kako poskrbeti za svoje energijsko polje, se ponovno zbrati in obnoviti sveti prostor, ki sem ga za devet mesecev posodila duši, da je v tej čudežni alkemični posodi ustvarila svoje telo.

Takrat nisem vedela, kakšen čudež je telo ženske.
Nisem vedela, da ženska skozi svoje telo opravlja duhovno fotosintezo. Da je ženska vir svetlobe. Posebne svetlobe.

Nihče mi ni povedal, da otrok ni moj. Da sem samo nosilka, varuhinja življenja. Moje telo je vedelo, kako ustvariti prostor v katerem je inteligenca vesolja ustvarila novo bitje. Ja, dala sem vse na voljo. Vendar nikoli ni bila zares moja. Vedno je bila sama svoja.
Bila sem ji vodnica v tem svetu. Varuhinja življenja, ljubezni in svetlobe. Učiteljica. Vse bi naredila zanjo. Vedno pa sem nekje v globini sebe vedela, da mi ne pripada.

Da gre za posvečeni dogovor med nama. Za dušni dogovor, da sva izbrali druga drugo. In da sta najini duši močno povezani, ker je bila v mojem telesu.

Danes vem – Privilegij je biti mama.

Tolikokrat si na preizkušnji, ko jemlješ to lekcijo, da otrok ni tvoj, nikoli ni bil in nikoli ne bo.
Ničesar ti ne dolguje.
Dano ti je , kot mami, da si varuhinja življenja, da poskrbiš za bitje, ki je prišlo na ta planet skozi tebe.
In duši ostajata povezani za vedno.

Ker se imamo, da se povežemo, izmenjamo, se spominjamo, se podpiramo in zdravimo.
Vendar nikoli nihče nikomur ne pripada.

Vem, čudna sem.
Vendar že od prvega diha in prvega pogleda vem, da mi ne pripada, da v resnici ni moja ali od kogarkoli drugega. Sama svoja je – tukaj, da spoznava samo sebe, izraža samo sebe, izkuša in se razvija in se vrača nazaj v celoto same sebe.

Nikoli nisem bila »klasična« mama in zaradi tega sem pogosto poslušala pripombe.
Vendar danes vem, da sem vedno ravnala prav.
Da sta ostali kar sta.

In danes praznujem tudi jaz. Praznujem samozaupanje.
Da sem toliko zaupala vase in sledila sebi, da se nisem dala prepričati v to, kakšna bi kot mama morala biti, kako delati stvari in zakaj.

Ker sem tudi jaz tukaj zgolj na »obisku«. Sama svoja.
Tukaj, da spoznavam sebe, izkušam sebe, izražam sebe in se brezmejno zabavam.
In tega se še vedno učim.

Vem pa eno stvar… Samozaupanje je seksi!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Več delim v 21 dnevnem izzivu Bodi Varuhinja Ljubezni. Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Postani Varuhinja Ljubezni je spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

par5

Močno me drži…

“To je to,” mi je rekel.
“Dovoli mi, da te močno držim. Da te objamem in smo držim v objemu.
Dovoli mi, da se tvoj moški.
Ni ti treba, da si ti moški. Dovoli mi. Dopusti mi, da sem močan moški zate.”

Vedno sem bila prepričana, da mu dajem na voljo ta prostor.
Ampak roko na srce, ko mi je to rekel, so v meni padle vsi obrambni zidovi.
Ležala sem tam, v njegovem objemu razgaljena.
Kar je najbolj grozljiva izkušnja, ki sem jo kadarkoli imela.

Do tega trenutka sem imela tisto romantično predstavo, da bom takrat, ko bom prišla do tega, da se mi bo moški odprl in razgalil svojo dušo, čutila blaženost in bo vse oh in sploh božansko.

In v trenutku, ko sem bila razgaljena do konca sem čutila vso bolečino oskrunjenosti, vse razloge zakaj mu do tega trenutka nisem dovolila blizu.
V trenutku sem razumela vse igrice, ki se jih gremo v partnerskih odnosih.
Ker je to, da si tako surovo razgaljen, kot bi ti slekli živec mielinske ovojnice, ki ga ščiti pred preplavljenostjo z informacijami zunanjega sveta.

V trenutku sem bila soočena z vsemi razlogi, zakaj mu nisem dovolila, da mi pride res blizu.

Dojela sem, kako sem iskala nekoga in prelagala na svojega moškega, da poskrbi zame. Kot bi iskala nadomestnega starša, ki bi mu lahko predala vso svojo bolečino. Vso svojo oskrunjenost. Ves svoj sram.

Mislila sem, da to, da ti moški drži prostor pomeni, da drži posodo v katero se lahko zbruham in povem vse, kar me muči.

Ko me je močno držal v objemu in me je prosil naj se mu predam, sem v delčku sekunde dojela, kaj pomeni, da ti moški drži prostor.

In ja, to je nekaj popolnoma drugega, kar ima v mislih vsaj 99% vseh žensk, ki jih poznam. In sebe štejem zraven, ker do nedavnega pojma nisem imela kaj to čisto zares je.

Držanje prostora je aktivno stanje Biti, ki presega vse, kar so ti kadarkoli povedali o tem, kaj partnerstvo čisto zares je.

Ja vem kako se to sliši »airy-fairy« ali kar nekaj. Ampak to je zaradi tega, ker se tega v resnici ne da opisati. To ni mentalni koncept. To je nekaj, kar občutiš in izkusiš.
Je misterij življenja.
Je povabilo v trenutek življenja, v prisotnost tukaj in zdaj, v polnost, radost, živost, ki jo tvoja ženska duša intimno pozna.
Ko si priča izkušnji. Samo si. Brez mnenja. Brez sojenja. Brez predispozicij kako naj bi bilo ali bi moralo biti.

Olupi te.
Razgali.

Prisotnost moškega pomeni, da ti posveti vso svojo pozornost.
S tabo je. Cel.

In ti si ugledana. Cela. Točno takšna kot si.
Ni se mogoče skriti.
Ne moreš se pretvarjati.
Niti polepšati.

In kljub temu, da je to, če si kot jaz, tvoje srčno hrepenenje, je vse prej kot prijetno.

Ker da si lahko ugledana na tak način, razgaljena v svoji duši, moraš najprej močno držati sebe.
Svoje sranje. Svojo senco. Svoj ka-ka (še vedno me fascinira, kako dobro je to ubesedil Tom Kenyon).

Da bi lahko držala prostor za nekoga drugega, ga moraš najprej znati držati zase.
Še posebej takrat, ko si razgaljena v vseh svojih slabostih, bolečinah, v vsej svoji veličastnosti in sranju, ki ga nosiš s seboj in je del tega paketa, ki ga imenuješ JAZ.

Držanje prostora čisto zares pomeni, da si dopustiš, da si kar si.

Saj vem, simple.
Ki pa je vse prej kot to.

Držanje prostora je tvoja kapaciteta, da si s tem, kar vznika iz tebe, kar se dviga v tvoji notranjosti, brez sojenja in razsojanja kaj je dobro in kaj slabo. Da si temu priča. Da to dopuščaš, da je. Da to sprejemaš, v celoti.

Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da ta prostor držiš v sebi. Da ustvariš povezanost in držiš osebo v svojem zavedanju, točno takšno kot je. Brez pričakovanj. Z empatijo si priča temu, kdo je oseba na drugi strani in kaj počne.

In vsak ima v sebi to kapaciteto, da drži prostor za drugo osebo.

Vendar je zame osebno izkušnja, v kateri je moški popolnoma prisoten in drži prostor zame nekaj, kar popolnoma zasenči izkušnjo, ki jo imam z žensko.

In še danes se spomnim tistega občutka, ko se mi je to zgodilo prvič.
Ko je bil ON tako zelo prisoten z menoj, da je bilo to strašljivo.
Ja, ustrašila sem se tega. Na polno.
Pobegnila sem.
Ker me je erotični naboj, ki se je ustvaril na smrt prestrašil.

In po tej izkušnji, sem hrepenela, da bi se mi to ponovilo.
Ker ko je moški prisoten v svoji moški moči, mi to omogoči, da se sprostim v svoji ženstvenosti.
Danes poznam vso teorijo zadaj. Takrat, ko sem bila soočena z izkušnjo, sem pobegnila.
V moji moški energiji sem se počutila bolj varno.
Nisem mu dovolila blizu.
Nisem mu dovolila, da bi mi bil priča. Da bi bila ugledana.
In hkrati sem po tem vseskozi hrepenela.

Seveda znam biti v moški energiji prisotnosti in usmerjati pozornost, vendar me to stane ogromno energije. Roko na srce, naporno je. Izčrpa me.

In takrat, ko sem z moškim, ki je v svoji polni moški prisotnosti, ki mi posveti vso pozornost, lahko spustim svoj oklep. Sprostim se. Oddahnem si.
Lahko samo sem.

To, da me močno drži je bilo moje srčno hrepenenje leta.
In počasi, mic po mic sem dojela, da potrebujem moškega.
In potem je trajalo še leta, da sem mu to lahko tudi povedala.

Dva dni pred dogodkom o katerem pišem na začetku sem mu prvič rekla:
»Potrebujem te. To je najbolj ranljiva stvar, ki ti jo bom kadarkoli povedala in vendar je resnica.
Potrebujem te. In tega ti še pred mesecem za živo glavo ne bi priznala.
Potrebujem te, da si moj moški. Ker samo ob tebi sem jaz lahko vedno bolj ta ženska, za katero sem se rodila, da sem.

In to, da ti priznam, da ne zmorem sama je zame najbolj neudobna stvar, ki sem jo kadarkoli naredila. Ker bi bilo veliko bolj enostavno, če bi to lahko naredila sama.
Vedno sem mislila, da bom to lahko naredila sama. Ampak ne morem.
Potrebujem tebe.«

In ob tem sem na polno jokala.
Ker sem res verjela, da ga ne potrebujem.
Da bom zmogla sama.
Da lahko rastem in se razcvetam brez njega.
Ker je bilo to, kar je prišlo iz mene nekaj, kar je mene presenetilo še veliko bolj, kot njega.

Danes vem, da je bil to pesek, ki sem ga metala v lastne oči. Ker sem hotela biti samostojna, neodvisna in trdna ženska, ki zmore vse sama.
Vem tudi, da je eno to, da prepoznaš kaj je resnica, nekaj čisto drugega je to, da si to priznaš in si to prisvojiš. Lekcija zase pa je, ko to daš v prakso. In danes praznujem to, da sem končno zmogla.

Dragi moški!
To, da držiš prostor za žensko je nujno potrebno.
Ženska potrebuje tvojo možatost, tvojo prisotnost, tvojo polno pozornost in tvojo moč.
Ko ženska spozna, kako dragoceno je to (in ja, seveda ji lahko to poveš), se bo sprostila.
In to je točno tisto, kar si želiš, da sprosti napetost in se odpre. Da te sprejme in ti dopusti, da jo neguješ, da se stopi.
Morda bo jokala, jaz sem. Morda se bo nasmehnila (to je prišlo vmes med solzami). Ampak to, čemur boš priča, je nekaj, kar so videli le redki, če sploh kdo. Izjemno je.
Moj dragi pravi, da je to, da se lahko stopi z menoj, se zlije ena najlepših izkušenj, ki jo pozna.

Draga ženska!
Ko imaš njegovo polno pozornost je vse, kar moraš narediti to, da se sprostiš, se odpreš in mu pustiš, da igra na ta inštrument, ki ti si.
In vedeti moraš, da je vsak virtuoz, ki je v roke prvič prijel svoj inštrument delal napake, se na njih učil in se mojstril.
Na tebi je, da to, kar ti daje sprejmeš, vsrkaš, pustiš, da te to neguje od znotraj, da te nahrani in napolni. Ker samo iz te polnosti boš lahko v polnosti delila sebe in to kdo ti si. Z njim. Pa tudi z drugimi ljudmi in s svetom.
In verjemi mi, če imaš otroke je to največje darilo, ki ga lahko deliš z njimi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Želiš več? Te zanima kako lahko to izmojstriš?
Pridi se igrat z menoj v 21 dnevnem izzivu Bodi Varuhinja Ljubezni. Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Če pa zagotovo veš, da imaš s tem izziv in bi se rada naučila kako postaneš Varuhinja Ljubezni, te vabim v spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

sunshine

Tokrat o Mladosti

Ko sem moji hčerki pred dnevi rekla; “Bomo praznovali skupaj, ko imaš rojstni dan 25. maja,” me je grdo pogledala.
»MAMI!?« je bila odločna, »KAJ GOVORIŠ? Jaz nimam rojstnega dne 25.maja.«

Hja to je eden tistih trenutkov, ko se zamisliš. In jaz sem se.
Vzela sem si čas zase in začela tuhtati, kaj je na stvari.

In takoj se mi je pripeljalo.
Moj prvi fant je imel rojstni dan 25. maja.

Ampak ali je to tehten razlog za zmedo v moji glavi?
Iskreno upam, da ne.
Čeprav priznam, da je bila moja prva izkušnja z ljubeznijo, ki jo podeliš z moškim kar intenzivna.

Je pa to datum, ki je bil v moji mladosti pomemben še zaradi nečesa drugega.
Takrat smo praznovali Dan Mladosti.

Ne bom šla v podrobnosti, ki bi utegnile odpreti skrinjico, iz katere bi lahko potegnile navlako preteklosti o kateri bi lahko diskutirale. Ampak to ni čas za čiščenje preteklosti.
Neeeee, ta zapis ni namenjen temu.

Čeprav, roko na srce, Mladost je nekaj, kar je v zadnjem tednu zelo v ospredju v mojem vsakdanu.
Točno pred enim tednom me je kot strela z jasnega zadelo, kaj je tista pici mici mala stvar v celicah, ki bi lahko dramatično vplivala na mladost, pomlajevanje in vitalnost posameznice.
Ampak o tem še ne bom govorila. Obljubim pa, da bom podelila več, ko pride čas za to.

Namignem lahko le, da je povezano s Svetlobo.

Nazaj k Mladosti.
Mladost je kvaliteta duše, ki se uteleša in jo izkušaš skozi svoje telo.
Tako dobro se sliši, da bom ponovila.

Ja, mladost je izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

Tako kot je ljubezen izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

In biti Varuhinja Ljubezni je nekaj, čemur sem se zavezala pred tremi leti, ko sva z mojim dragim delala ritual opuščanja starega (zapis najdeš >>>tukaj<<<).

Varuhinja Ljubezni ve, da je ona tista, ki v svojih rokah drži ključe, ki odpirajo vrata moškega potenciala.
Ženska je tista, ki navdihne moškega, ga opogumlja, ga spodbuja, da preseže samega sebe in postane ta Moški, za katerega se je rodil, da je. Z njo.

Kajti vsak moški ima v sebi potencial, seme avtentičnega, srčnega moškega.
Vendar je potrebno to seme zalivati in ga negovati. In to je naloga ženske.

Varuhinja Ljubezni in Svetlobe pozna svojo dragocenost, pozna svojo moč.
Vendar je ne zlorablja. Uporablja jo za dobro vseh ljudi.

Varuhinja Ljubezni ve, da je bistvenega pomena, da zelo dobro pozna svojo lastno naravo na eni strani, pa tudi kako zelo sta si z moškim različna na drugi.

Statistika ločitev sama zase govori o tem, da ima veliko žensk s tem delom v sebi težave.
Pravzaprav veliko žensk sploh ne ve, da je to del, ki ga imajo v Sebi.

Kam me je tuhtanje o katerem sem govorila nekaj vrstic višje vodilo?
Dobila sem navdih. In navdihe jemljem zeeeelo resno, ker vem, da so to sporočila moje Sofije, tiste modrosti v meni, ki presega razum in vse naučeno, kar nosim v sebi.

Navdih je bil zelo jasen… pripravi 21 dnevni izziv.
Da spomniš ženske, ki se želijo spomniti kdo so.
In da jih vodiš skozi preobrazbo v ljubezenski odnos najprej s seboj.
Ker je to osnova vseh odnosov, ki temeljijo na ljubezni.

In kot sem rekla, navdihe jemljem smrtno resno.
Tako je nastal 21 dnevni izziv Bodi Varuhinja Ljubezni.

Danes Te vabim zraven.
Kdaj? 25.maja
Zdaj veš… Včasih smo praznovali dan Mladosti.
In letos bova praznovali Mladost na čisto poseben način.

Oki, pa dajva!

Pofočkaš se na FB strani Bodi Varuhinja Ljubezni in spremljaj objave, ker 25.5.2018 začnemo s prvim izzivom.
Ja to je >>>tukaj<<< kjer bom s teboj podelila video utrinke, navdihe, zapise in spoznanja o tem kako sem jaz postala Varuhinja Ljubezni in kaj pomeni biti Varuhinja Ljubezni?

Si zraven?

Tvoja vstopnica v skupino je odgovor na tri zastavljena vprašanja.
Ker imajo vse dobre stvari svojo ceno.
In tvoja investicija je radikalna iskrenost.
S Seboj.

S tem se začne.
:)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, potrebuješ spremembo notranjega pogleda, da skozi svoj Srčni kompas nastaviš na novo. prepoznati moraš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

woamy

Najprej poskrbi zase

Sediš na letalu.

Stevardesa je pravkar zapečatila glavna vrata.
Vsi sedijo na svojih sedežih, pripeti in pripravljeni na vzlet.
Sledijo varnostna navodila in med njimi slišiš tudi: “V primeru, da pritisk v kabini pade, bodo iz omaric nad vašo glavo padle kisikove maske. Namesti si kisikovo masko na obraz, zategni gumico ob strani. Nato namesti masko otroku ali pomagaj osebi poleg sebe.”

Najprej ti.
Nato sledijo drugi.

Zveni logično. Ni res!?
V resničnem življenju pa velika večina žensk s katerimi delam, najprej poskrbi za druge.
Nato je na tretjem, petem, desetem mestu mogoče tudi sama.

Vedno znova govorim o tem, da je srečna ženska tista, ki vpliva na svojo okolico s svojim zgledom.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Vem kako dobro se to bere.

In vem tudi kakšen izziv sem imela, da sem to lekcijo vzela v praksi.
Kolikokrat sem potrebe otrok dala pred svoje.
Zadnji večer pekla piškote za v šolo.
Nisem šla na ples, ker so se dejavnosti otrok križale z mojimi. Ah ja, še bi lahko naštevala.
Rezultat pa je bil vedno, ko sem nekoga drugega dala pred sebe, identičen… bila sem sitna, izpraznjena, nerazpoložena.

Ko si prazna, so vse aktivnosti, ki jih iz te praznine delaš, enako prazne.

Če hočeš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi, moraš najprej poskrbeti zase.
Napolniti sebe.
Samo, ko si ti polna, lahko iz te polnosti deliš z drugimi.
Samo, ko ti imaš, lahko daš naprej.

Živiš v svetu, ki se nikoli ne ustavi.
V svetu, ki nikoli ne upočasni. Kjer je hitrost vrednota.
In kjer moraš biti pogumna in mora ti biti mar, da upočasniš in najprej poskrbiš zase.

Kako vem?
Ker je to moj dnevni izziv.
Še vedno kdaj pozabim na svojo kisikovo masko.

Pred dvemi leti in pol smo bili na Irskem. In šli smo v Conamaro.
Ustavili smo se pri samostanu Kylemore, kjer me je očarala gotska cerkev s svojo lepoto.
Spomnila me je na mojo potrebo po lepoti.
Vendar si nisem vzela časa zame, da bi se napolnila s tem, kar me je poklicalo.

Zagotovo poznaš trenutek prebujenja… aha moment, ko se v tebi nekaj posveti.
In če nisi budna, prisotna, v tistem trenutku, ne boš ujela potrebe, ki vznikne iz globin tvoje duše.
To, da ujameš trenutek je umetnost, ki jo aktivno mojstrim zadnja leta.

Takrat, tam, pa nisem prepoznala svoje potrebe.
Prišla je za menoj. Kasneje.
Po tem, ko sem šla skozi nerazpoloženje, žalost in jezo, sem prišla do svoje potrebe. Ampak zato sem potrebovala čas.

Najprej mi je trajalo mesece, potem tedne, počasi sem prišla do tega, da sem svoje potrebe odkrila v nekaj dneh.
Danes jo najdem v nekaj minutah.
Praksa.
In ker vem, kje iskati.

Tako sem si vzela čas zame.
In šla na izlet v Conamaro. Sama.
Iskati delček duše, ki sem ga nekoč pustila tam.

Ker verjamem, da si pustiš ključe, ki odklepajo vrata v tvojo dušo na posebnih lokacijah po svetu.
Tokrat sem odklepala vrata v lepoto. Čarobnost. Magičnost.

Čas Zame je pomembna praksa za žensko, ki želi čutiti svobodo, ljubezen, blaginjo.
Ali pa lepoto, kot jaz.

To, da poskrbiš zase je praksa. Dnevna praksa.
Vzemi si svoj čas zame.

Samo, ko poskrbiš zase, lahko poskrbiš za druge.
Zadovoljna. Izpolnjena. Ljubeča.

Počitek in obnova tvoje energije sta ključna, da imas pozitiven vpliv na ljudi okoli sebe.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato poskrbi najprej zase.

Bodi Svetloba, ki jo želis videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v spletnem programu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

marjetici

Kako sem prosila za pomoč…

Vedno sem se imela za sposobno in neodvisno žensko, ki zmore vse sama. Seveda nisem potrebovala pomoči. Neodvisnost je v mojih očeh pomenila, da zmorem probleme reševati sama. Prositi za pomoč je bilo v mojih očeh znamenje šibkosti in nemoči.

V odnosu z moškim pa se mi je zdelo celo ponižujoče prositi za pomoč. Dokler nisem prišla do zavedanja in razumevanja, da je za moškega bistvenega pomena, da se počuti koristnega. Vendar sem kar nekaj časa potrebovala, da sem dala v prakso to, da sem svojemu moškemu povedala, da ga potrebujem in da je moj junak. Da sem opazila in mu pustila, da svojo ljubezen izraža skozi stvari, ki jih naredi zame.

In dooolgo časa nisem vedela, da je ravno to, da prosim za pomoč moj velik izziv.

Počasi je prišlo v moje zavedanje, da je nesposobnost, da prosim za pomoč povezana s strahom in sabotiranjem priložnosti, ki jih imam za svoj razcvet.

Soočanje z neprijetnimi občutki, ki so spremljali to, da prosim za pomoč so od mene terjali radikalno iskrenost do sebe.

Samoizpraševanje me je vodilo v globine  strahu pred zavrnitvijo, v jedro strahu pred besedico NE.

Vesolje pa ima izjemen smisel za humor kako te sooči ravno s stvarmi, ki ti predstavljajo največji izziv.
In tako sem bila pred dnevi soočena z neprijetno situacijo, ki je nisem mogla rešiti sama. Ugotovila sem, da potrebujem pomoč onkraj svoje ožje družine, kjer sem se že naučila, da izrazim kaj potrebujem. Tudi na glas.

Tokrat sem izčrpala notranje vire. Ugotovila sem, da potrebujem kovček, ki ustreza meram letalske družbe s katero potujemo na Irsko. Moji kovčki so bili predebeli. In ko sem zavlačevala s tem, da izrazim svojo potrebo v skupini žensk, kjer sem čutila, da bi lahko dobila pomoč, sem zamujala priložnosti.

Na nekem notranjem nivoju sem vedela, da sabotiram sebe. In spet sem se ujela v tistem znanem vzorcu, ko kar čakaš, da ti bo nekdo prebral misli in te bo rešil. Zagotovo poznaš zgodbo o princeski, ki čaka, da jo bo princ rešil.

Vedno znova me osupne, kako se ujamem v dinamike svojega notranjega otroka.

Ko čakam. In upam, da me bo kdo videl. In da bodo moje potrebe ugledane. Tako kot sem upala, da bodo ugledane, ko sem bila majhna.

S hčerko sem se pogovarjala ravno na to temo. Vendar še vedno nisem prepoznala, da to, kar ji govorim v resnici govorim sama sebi.

Bom že kako. Saj bomo, sem se tolažila.

Dnevi pa so kar tekli. In vedno bolj sem se počutila potisnjena v kot. Jezila sem se sama nad seboj, češ kaj zavlačujem in zakaj zaradi ene take majhne stvari delam takšno notranjo dramo.

Pa sem še kar čakala. In se opazovala. Vedela sem, da vse skupaj nekam pelje, čeprav še nisem jasno uzrla kam.

Strah pred zavrnitvijo s strani meni ljubih ljudi. To, da bi mi rekli NE me je vodilo v Pridno punčko. Kjer sem ustregla vsem okoli sebe. Drugi pol tega istega arhetipa je bil ta, da nisem prosila za pomoč. V tem, da sem bila pridna in da nisem ničesar potrebovala v zameno sem videla nekaj plemenitega. Hkrati pa sem vedno znova čutila izkoriščenost, ko sem se razdala čez vse meje in nisem poskrbela zase.

Kar je vključevalo tudi to, da nisem prosila za pomoč.

Moja Pridna punčka se je močno pokazala v odnosu do žensk in v poslovnem svetu. Kar me je vedno znova vodilo na tisto mesto, kjer sem se morala soočiti s svojim steklenim stropom, ki me je vedno znova ustavljal.
Zagotovo jih poznaš.
Tiste nepremagljive ovire, ki si jih v življenju vedno znova postavljaš nad seboj; strah da boš drugim v breme, strah da boš odvisna od drugih ali da boš nekomu drugemu odžrla njegov del, če boš povedala kaj potrebuješ.

Pogosto si mnenja, da bi stvari morala znati sama in zaradi težnje po perfekcionizmu, ki gre z roko v roki z mojo nevidnostjo sem se bala tega, da bom razkrita, da nečesa ne zmorem sama. Ali da nečesa ne znam.

Vsak ima svoje mehanizme, v katere se ujameš in v katerih se zaciklaš kot hrček na svojem kolesu.

Vendar tvoje potrebe nikamor ne gredo, še posebej tiste, ki so temeljne za tvoje preživetje.

In ena pomembnih stvari, ki sem jih odkrila v povezavi s potrebami je, da je to, da prosiš za pomoč nekaj sila ranljivega. V prvi vrsti je potrebno samozavedanje, da svoje potrebe odkriješ. Biti moraš prisotna s seboj, se poslušati in kot sem že rekla biti radikalno iskrena s seboj. Povedati si moraš resnico. In resnica je pogosto nekaj zelo ranljivega.

Terja srčnost, pogum, da jo podeliš. Vendar ravno ta ranljivost, da se odpreš in poveš, kaj potrebuješ vodi v povezanost in sodelovanje, v to, da ti je to, kar potrebuješ omogočeno in dano.

Ko se odpreš
in jasno poveš kaj potrebuješ je drugi povabljen v to, da ti to omogoči.
Vendar je na tebi, da to sprejmeš. In ravno sprejemljivost je velik izziv sodobne ženske.

Vendar se tukaj ne konča, kajti tudi takrat ko sprejmeš ni nujno, da si boš dovolila, da te to nahrani in napolni, da te pomoč, ki si jo prejela neguje od znotraj.

In to je tisti del, ki sem ga doživela včeraj, ko mi je prijateljica, ki sem jo vprašala za pomoč rekla JA valjda. Bila sem ganjena. Radostna. Čutila sem tisto notranje praznovanje ob dejstvu, da sem izrazila svojo potrebo na glas.

In ko sem dobila še nekaj odgovorov na mojo izraženo prošnjo sem dojela, kako veliko lahko dobiš s tem, ko izraziš to, kar potrebuješ. Seveda moraš najprej ti vedeti, to je prvi korak. Drugi korak je, da se jasno izraziš. Tretji je, da se odpreš za to, da to lahko vstopi v tvoj svet. Četrti je, da to sprejmeš, ko ti je dano. In peti je, da pustiš, da se te to dotakne, te nahrani, da vsrkaš občutke, ki jih ob tem čutiš.

Kaj boš pridobila s tem, ko boš prosila za pomoč?

  1. Omogočila si boš premik naprej. Namesto občutka ujetosti in zataknjenosti, ko ne veš, kako se premakniti naprej, boš začutila pretočnost, premikanje. Se spomniš tistega občutka, ko oklevaš ali bi segla ven iz sebe in prosila za pomoč? Iz lastne izkušnje ti povem, da ustvarjaš veliko stresa s tem, ko čakaš. Strah, zaskrbljenost in občutek ujetosti ustvarjajo toksično notranje okolje. Zato se počutiš tako osvobojeno, ko končno dopustiš, da vse steče, s tem, ko izraziš svojo potrebo. To pogosto opisujemo s prispodobo, da ti kamni padejo z ramen.
  2. Dobila boš priložnost za sodelovanje in soustvarjanje. Seveda ni nujno, da bo oseba na drugi strani rekla JA. Tudi ko sem sama vprašala, je bil odgovor najprej; če bi mi povedala včeraj, bi ti ga pripeljala, zdaj pa ni šans, ker je kovček na drugem koncu Slovenije. In v tistem trenutku se začutila obžalovanje, da sem tako dolgo zavlačevala. Vendar se je potem vse obrnilo in dobila sem kovček. Moje veliko spoznanje je bilo povezano s tem, da si ljudje želijo pomagati, če vedo kako. Da je to, da prosiš za pomoč za mnoge znak počaščenosti in da tudi ko prosiš za mnenje ali strokoven nasvet ljudje radi delijo svoje znanje in mnenje s teboj.
  3. Priložnost za rast in razcvet. Globoko ganjena sem bila ob tem, ko sem prosila za pomoč koliko žensk se mi je oglasilo in mi je ponudilo roko. Začutila sem toplino v sebi, ko sem se zavedla, na enem čisto novem nivoju, da nisem sama. Ponujena roka je vsakič priložnost za rast obeh vpletenih. Povezanost in hvaležnost, ki sta prisotni oplemenitita in bogatita življenje na obeh straneh. Opazuj kdo so tisti, ki so pripravljeni pomagati v tvoji okolici in kaj so pripravljeni narediti zate. Dovoli si, da občutiš hvaležnost in blaginjo, ki te obkroža.

Pogosto ti ni problem narediti nekaj za drugo osebo. Ko pa želi nekdo pomagati in nekaj narediti zate, pa kar pozabiš kako dober je občutek, ko lahko pomagaš.

To, da pomoč sprejmeš in dovoliš, da se te dotakne, te neguje.

In to negovanje te širi, omogoči ti, da sebe deliš z drugimi.

In s tem se vrneš nazaj v novo spiralo odpiranja, sprejemanja, negovanja in predaje toku življenja.

Več o tem kako prosiš za pomoč svojega moškega delim v spletnem programu Čas Zame.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v spletnem programu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

sunshine

Ti si moj Sonček…

Ko je bila majhna punčka, so ji vsi rekli sonček. Vedno je bila nasmejana in ne glede na to kaj se je dogajalo okoli nje, je vse sprejemala z nasmehom. Vse okoli sebe je osrečevala in v njeni družbi si se počutil, kot bi hodil po oblakih.

To dekle je zraslo in to, da so vsi okoli nje pričakovali, da jih bo še naprej osrečevala, jo je vedno bolj obremenjevalo.

Vedno bolj se je trudila, da bi dobila potrditev za svojo “pridnost” in lepo obnašanje. Kadarkoli je naredila stvari, ki so druge vznevoljile ali jih razočarale, si je očitala, kaj bi morala in česa ne bi smela narediti.

V šoli se je vse skupaj samo poslabšalo. Prizadevala si je, da bi ustregla drugim. Da bi bili učitelji ponosni nanjo. Trdo je delala in si z dobrimi ocenami prislužila odobravanje in potrditev s strani drugih.

Želela si je, da bi jo imeli ljudje radi. Zato si je prizadevala tudi, da bi ustregla svojim prijateljicam. Potrebovala je dnevno dozo potrditve, občudovanja in priznanja. In tako se je udomačila v to, da je vedno znova naredila stvari za druge, tudi na račun sebe. Da je pomagala, delala stvari namesto drugih, ostajala dlje kot drugi. In na svojem neskončnem seznamu je imela vedno več stvari.

Navada ugajanja in ustrezanja drugim ji je prišla v kri.
Bila je “pridna” punca in ni marala konfliktov. Če se je le dalo se jim je izognila.

Težava je nastala v njenem prvem partnerskem odnosu. Tudi, če ji kaj ni bilo všeč je vseeno pristala, ker se je bala, da bi ostala sama. Pristala je na stvari, ki si jih nikoli ne bi dovolila niti v sanjah, ker se je bala zavrnitve.

Kot odrasla ženska je na velik del sebe enostavno pozabila. Izgubila je stik s seboj, ker si je kupovala pozornost in ljubezen z ugajanjem in ustrezanjem drugim. Njena samopodoba in samozavest sta izpuhteli nekje na poti. In vse skupaj jo je pripeljalo do občutkov ponižanosti, krivde, sramu in zamere.

Zamerila je ljudem, ker niso opazili kaj potrebuje. Za razliko od njih je sama takoj opazila kaj nekdo potrebuje in se ponudila, da stvari naredi zanje, preden je sploh kdo karkoli omenil. In pogosto tudi preden je sama zaznala, kaj se dogaja. Enostavno prehitela je samo sebe.
Tako je ponudila pomoč in usluge drugim, zaradi česar je bila na koncu jezna sama nase. Poskrbela je za vse okoli sebe, na račun sebe.

Bila je prepričana, da bo zamenjava službe to odpravila. In tako je zamenjala najprej eno in nato drugo, vendar se je povsod ponavljalo to, kar jo je najbolj jezilo. Na koncu je bila ona tista pridna deklica za vse.

Preveč časa je posvečala stvarem, ki jih v resnici ni marala početi, kar jo je vedno znova vodilo v to, da nikoli ni ostalo dovolj časa zanjo. Ker je pozabila negovati samo sebe, je imela vedno manj energije, kar je vodilo v izčrpanost, izpraznjenost in nezadovoljstvo, ki se je vedno bolj kazalo tudi navzven.

Če je prej zlahka skrila nezadovoljstvo in bila »sonček« za druge je zdaj to sonce zašlo. In vsi okoli nje, še najbolj pa njen mož so se pritoževali nad tem, da ni več ista oseba.

Počutila se je krivo, vendar ni več znala iz tega začaranega kroga v katerega se je ujela.
Plesala je ples z izgorelostjo.

Veliko žensk s katerimi se srečam mi pove verzijo te zgodbe, ki jo zelo dobro poznam tudi sama. Na trd način sem vzela to lekcijo, da moraš najprej poskrbeti za svoje potrebe in šele iz svoje polnosti lahko deliš svoje darilo z ljudmi in s svetom.

Če si ti prazna, so vsa dejanja in vse, kar deliš z drugimi enako prazna.

Naučila sem se, da ni sebično, če najprej poskrbim zase, ker je to edini način, da lahko iz svoje polnosti in zadovoljstva delim z drugimi.

Naučila sem se, da je ljubezenski odnos s seboj osnova za vse ostale odnose.

Ko si ti utrujena, izčrpana in prazna, ne moreš pomagati nikomur drugemu. Ti moraš najprej držati prostor zase, da bi ga lahko učinkovito držala za druge.

Ob tem je treba vedeti, da je ustežljivost navada, ki je ne moreš kar prekiniti, ko se odločiš, da je dovolj. Ustrežljivka je arhetipska energija v tvoji podzavesti, ki te vedno znova vodi v to, da razprodajaš sebe, svojo energijo, talente in sposobnosti za voljo pozornosti in zunanje potrditve.

Prvi korak na tej poti ven iz mehanizmov ustrežljivosti je samozavedanje.

Prvi korak je vedno, da opaziš kaj se dogaja in da sprejmeš situacijo takšno kot je, da se prenehaš z njo bojevati, se pred njo skrivati ali se delati, da je ni. Ignoranca ti ne služi. Pomembno je, da sprejmeš situacijo takšno kot je. Popolno sprejemanje sebe poznamo tudi kot samospoštovanje.

Šele takrat, ko sprejmeš situacijo, lahko v naslednji situaciji izbereš drugače.

In začne se s tem, da se naučiš reči NE. Kar je za profesionalko v ustrežljivosti pogosto velik izziv. Zame je nedvomno bil. Kajti to, da sem drugemu rekla NE, je bilo povezano z mojim strahom, da bom zapuščena.
Raje sem izbrala, da sem bila nevidna zase in za svoje sposobnosti, kot da bi izgubila povezanost in pozornost s strani druge osebe.

Kot sem rekla je to,, da se tega zavedaš ključnega pomena, da to lahko zavestno spremeniš. In pogosto se moraš potisniti ven iz cone udobja v kateri si ujeta. Zame je bilo to, da sem rekla NE sila neudobno.

Pomagalo mi je spoznanje, da sem vedno, ko sem rekla NE drugim, rekla JA sebi. In to je postal moj opomnik; Ko rečem NE drugim, rečem JA sebi.

Pa tudi opažanje, da se svet ni nehal vrteti. Da ljudje niso kazali s prstom name in se mi posmehovali, če sem rekla NE. To je drugi korak.

Tretji korak je nagovanje sebe. To, da si podariš stvari, v katerih uživaš. Morala sem se opomniti, da ni sebično, da najprej poskrbim zase. Kajti v praksi sem vedno bolj opažala, da sem s tem, ko sem rekla JA sebi postajala vedno bolj prijazna in prijetna. Ko sem delala stvari, ki so polnile mene, sem bila vedno bolj sijoča in magnetično privlačna.

Hkrati pa sem opažala tudi, da to, da poskrbim zase ne pomeni, da mi ni mar za druge. Bolj, ko sem bila dobro razpoložena, bolj sem bila pozorna tudi do drugih. Na zdrav način.

Moja velika lekcija z arhetipom Ustrežljivke je bila, da sem spoznala, kako se razprodajam in kako delčke sebe zamenjam za zunanjo potrditev. Ko sem sprejela njen izziv sem se vedno bolj začela učiti, kako sem lahko prijazna najprej do sebe in nato tudi do drugih. Naučila sem se ceniti sebe. Videti svojo vrednost. Postaviti svojo ceno. Da spoštujem sebe in imam sočutje v prvi vrsti do sebe.

Da znam sebe postaviti na prvo mesto.

Ključ pa je pri celotni stvari zavestna izbira. Več o Ustrežljivki delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Zavedanje Celote, ki jo nosiš v sebi je ključnega pomena za ustarjanje izpolnjujočega partnerstva in  harmonično življenje. Več delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

O piridni punčki sem pisala v prispevku Pridna in nesrečna v spletnem templju DivineFemme >>>tukaj<<<

jam

Vrelec vitalnosti je v tebi…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega. Ni več vedela kako naprej. Hotela je nazaj. Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega. Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.
Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, te pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.
Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način. To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Neguj ŽEnsko v Sebi, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja. Če te zanima, kako se mi lahko pridružiš in piješ iz svojega notranjega vrelca izvorne esence, si preberi več tukaj…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

handsc

Moški se počuti nemočnega, če je ženska ob njem nesrečna…

»Veš, razmišljam o tem, da mi je v resnici čisto fino, da sem sama.«
Presenečeno sem dvignila obrvi, ker mi zadnje tri leta vedno znova razlaga, kako si želi biti v odnosu z moškim, ki bi jo razume in podprl.

Ni se zmenila za moje presenečenje in je nadaljevala…
»Ko takole poslušam s kakšnimi težavami se soočajo ženske v odnosih. Plus tega vsak teden izvem vsaj za en odnos, ki razpada in vsaj za dva, kjer imata z možem težave, sem hvaležna, da se mi ni treba ukvarjati s tem.«

Ni bila edina, ki mi je pripovedovala o tem. V istem dnevu sem se pogovarjala še z eno žensko o isti temi.
In ob tem bi si želela, da bi imela čarobno paličico s katero bi zamahnila in bi vse ženske imele znanje in razumevanje tega, kaj je potrebno za izpolnjujoče partnerstvo, kar je moj fokus zadnjih devet let.

V vseh teh letih sem se naučila res veliko.
Vendar je ena stvar, ki je konstantna in jo vedno znova slišim od moških iz vseh koncev, da je edina in najpomembnejša stvar, ki si jo želi moški, da je njegova ženska srečna.
In da se počuti globoko nemočnega, če je ženska ob njem nesrečna.

Ob tem vedno znova prihajam do ugotovitev, da ni težava v moških, kar ženske tako zelo rade povemo, ampak v ženskah. Ker ne poznamo svoje izvorne narave. Ker smo pozabile kaj v resnici pomeni biti ženska.

Živo se spominjam popoldneva, ki je moj oče prišel iz službe in zavil s časopisom v roki v dnevno sobo na kavč. In moje mame, ki je takoj zatem prišla za njim v dnevno sobo. In prepira, ki je nastal.
Desetletja mi ni bilo jasno za kaj je šlo.

Danes vem.
Po intenzivnem raziskovanju razlik med moško in žensko naravo vem, da moški potrebuje počitek po tem, ko se je v službi osredotočal na druge, da obnovi svojo zalogo testosterona. In vem tudi, da ženska na drugi strani po celodnevnem razdajanju drugim potrebuje obnoviti svojo zalogo oksitocina. Vendar to naredi na popolnoma drugačen način kot moški.

Moški potrebuje umik vase. Ženska potrebuje pogovor.

In potrebovala sem leta tuhtanja in branja in poslušanja, da sem resnično razumela, da sem to lahko jasno in konkretno podelila z mojim moškim.

Danes on meni razlaga kako to gre in kakšne so razlike.

In zadnja v seriji zgodb, ki jo je delil z menoj je bila o mački v škatli.

Mačka se spravi v škatlo, da se omeji s prostorom. Tako se počuti varno. Mačka je v očeh mojega moškega ženskega spola. In za našo Piko ne morem reči, da ni res, ker je mačka. Ampak tukaj govorim o prenesenem pomenu in prispodobi, ki jo je uporabil.

Ženska potrebuje Dom. Potrebuje svoj prostor, da se počuti varno.

Potrebuje detajle v tem domu, ki ji nudijo oporo in jo spominjajo na to, kar je njej pomembno.

Ženska potrebuje imeti nadzor nad prostorom, nad svojim Domom, da se počuti varno. Zato je upravljanje z energijo in upravljanje s prostorom, kjer ustvarjaš atmosfero za žensko tako zelo pomembno.

Na drugi strani moški potrebuje manevrski prostor, potrebuje prazen prostor. Ker se v premajhnemu prostoru počuti omejenega. In tudi zato je za moškega znamenje velike predanosti in zavezanosti, ko pristane na zakon. Ker na to gleda kot na izgubo manevrskega prostora.

Moški pa se varno počuti ravno nasprotno od ženske v praznem prostoru, zunaj. Potrebuje naravo, fitnes, bife ali delavnico. Z besedami mojega moškega, gre moški na lov ne zato, da bi kaj ujel, temveč zaradi praznega prostora.
Video igrice mu dajo na voljo prazen prostor.
In branje časopisa mu da na voljo prazen prostor.
Kot tudi gledanje televizije.

Vse to širi njegova obzorja, vse to mu daje širino, ki jo nujno potrebuje za svoj obstoj in za to, da se on počuti varno. Kajti v nasprotju z žensko, moškemu varnosti ne daje prostor temveč čas.

Ko sem ga vprašala kaj si moški želi, da bi ženska vedela v odnosu, si je vzel čas za odgovor.

In potem mi je poslal odgovor iz Quore, ker je nekdo zapisal to, kar bi povedal tudi sam, vendar tega ne bi mogel tako lepo ubesediti (njegove besede).

In tole je odgovor:

1. Moški si želi, da ga ženska ceni in občuduje bolj kot vse na svetu.
2. “Zaželen” je vključeno v zgoraj povedanemu.
3. Vse ostale karakteristike: kako dobro kuha, kako je videti, koliko nazivov ima za svojim imenom to kar je povedano v prvi in drugi točki popolnoma zasenči.
4. Moški razume, da nisi več tako lepa kot na dan, ko sta se spoznala, vendar tega nikoli ne bo priznal, tudi če ga mučiš. Konec koncev nisi prestižen konj, zato lepota ni tako pomembna, kot si morda misliš.
5. Ti si center njegovega vesolja in tudi tega ti nikoli ne bo priznal. Mnoge ženske so presenečene, ko vidijo moža jokati, ko je njegovo srce strto.
6. Zmedejo ga nejasni namigi in tišina. Zato povej natančno kaj si želiš, da naredi zate. Ker moški bo to naredil ZaTE! Seveda te želi osrečiti. Preberi si še enkrat točko pet zgoraj.
7. Moški želi biti skrbnik in zaščitnik. Ne glede na to, kako sodoben je. Ne želi, da si TI alfa družine. OK lahko si alfa. Vendar mora biti on bolj Alfa.

Skratka, draga moja Dama. Ni res, da želim spraviti žensko nazaj za štedilnik, kot mi je nonšalantno vrgla naprej ena od žensk, ko sem z njo delila, kako pomemben je Dom za moškega.

Res pa je, da je Dom nekaj, kar ti SI.

V sebi nosiš ta Dom, ki ga iz sebe preslikavaš v zunanji svet. Če mi ne verjameš, se mi pridruži v programu, kjer bom s teboj podelila kakšno moč nosiš v sebi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Nega tvoje ženske esence je temelj občutka zadovoljstva, vitalnosti, radosti in ljubezni do sebe. Vabim te, da se mi pridružiš v druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer bom podelila več. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

blog2

Vsi odnosi vznikajo iz tvojega odnosa s seboj

Bilo je že krepko čez enajsto, ko sva se vozila domov z najinega zmenka.
V sebi sem čutila tisto sladkost, ki jo čutim vedno, ko me prežema globoka povezanost.
Svojemu moškemu sem razlagala, kako zdaj štekam, da vsi odnosi vznikajo iz mojega odnosa s seboj.
Dojela sem, da dokler jaz nisem cenila sebe in ljubila sebe, sem to izkušala tudi navzven.
Bolj, ko jaz cenim sebe in ljubim sebe, v sebi, bolj je to moja zunanja realnost.

Odnosi z drugimi so zgolj odsev tvojega odnosa s seboj.
Ženska si želi ljubečih odnosov z družino, partnerjem, prijatelji, mentorji, skupnostjo in živalmi.
In vendar se odnosov tudi najbolj boji in vedno znova razlaga, kako jo izčrpava to nenehno razdajanje drugim.
Pogosto ne vidi razlike med tem, kaj pomeni da sebe podeliš z drugimi iz svoje notranje polnosti in tem, da se razdajaš. Razdajanje vedno pride s skritim pričakovanjem, da bi na drugi strani nekdo moral v zameno nekaj narediti zate.

In če k temu prištejemo še delovno okolje v katerem živimo in ki od ženske nenehno zahteva močno izraženo moško esenco, kjer ženska dosega zastavljene cilje in rezultate, je vedno težje vzdrževati stik s svojo ženstveno esenco.

Tako kmalu pozabi na srčna hrepenenja in na to, da je ljubezen.
Pozabi na odprtost in se zaradi bolečine, ki jo čuti, zapre.

Ženska tako pogosto čaka na ljubezen s strani prezaposlenega partnerja ali pa sanjari o bodočem partnerju, ki ji bo dal ljubezen po kateri hrepeni.
Misli namreč, da je to tisto, kar ji bo pomagalo, da se bo lažje odprla.

Ko je ženska zaprta, je ločena od tega, kar ji največ pomeni in hkrati upa, da ji bo to dal nekdo drug.

V tekmovalnem svetu v katerem živimo, ne cenimo dobrobiti ljubezni, negovanja in sočutja, ki predstavljajo osnovo ženstvene esence.
Sodobna ženska si je ustvarila oklepe okoli svojega srca, s pomočjo katerih naj bi se počutila varno, vendar se pravzaprav ločuje od tistega, kar bi jo najbolj nahranilo.

Iz prve roke vem, kako je, ko se posvetiš karieri in hkrati skrbiš za ljudi okoli sebe, da sploh ne veš več kdo si in kaj bi Ti rada. To je eden od načinov, kako se odklopiš od svoje ženstvene esence, brez da bi se sploh zavedla, kaj se je zgodilo.

Vendar to vpliva na vse stvari v tvojem življenju, od sposobnosti, da pritegneš in ohranjaš strastno ljubezensko življenje, do zdravja in izpolnjenosti v življenju, da ne govorimo o tem, kako ženske tekmujejo z ženskami, o zavisti in maščevalnosti, ki je le posledica pomanjkanja zavesti, da je vsaka ženska utelešena ljubezen.

Če imaš kot jaz žensko esenco, kar velja za preko 80% vseh žensk, potem uživaš v povezovanju, soustvarjanju, ko čutiš globok stik z nekom in čutiš zadovoljstvo ob tem, ko ljubezen teče skozi tebe v tvoje življenje.

Ti si ljubezen in živiš kot ljubezen.

Duhovna rast za žensko pomeni rast v kapaciteti utelešanja ljubezni.
Da duhovno rasteš, se moraš naučiti objeti in izraziti vsako energijo v ljubezni.

Ključno je, da dopustiš celotnemu spektru energije, da teče skozi tvoje telo; divja ženska, ljubica, mati, zdravilka, svečenica, in druge. Tvoje telo pri vsakem aspektu izžareva energijo ljubezni skozi izbrani aspekt.

Če s svojim moškim deliš energijo ljubice, tvoje telo prevaja energijo ljubezni na poželjiv in zapeljiv način.
Da bi lahko zavestno izbirala, kako se boš izrazila je pomembno, da spoznaš svoje notranje zaveznice na tej poti in zato je poznavanje notranjih obrazov Božanske ženske ključno za žensko, ki se želi v celoti izraziti in izžarevati ljubezen.

Če je samozavedanje in objemanje sebe prvi aspekt duhovne rasti ženske, je odprtost drugi aspekt, ki je pomemben, ko govorimo o duhovni rasti ženske.

Ženska se mora počutiti varno, da se odpre. Vendar ta občutek varnosti ne more zagotoviti čisto nič iz zunanjega sveta. Občutek varnosti ustvariš s tem, ko se utelesiš. Ko si v telesu. Ko ustvariš svoj notranji temelj.
Ključ je v osredotočanju na notranje jedro.

Ženska je neustavljivo privlačna in izžareva svojo ženstveno esenco, ko je v svojem notranjem centru.
Takrat, ko je v svojem centru, ženska občuti izjemno zadovoljstvo. Izpolnjenost in radost ustvari metuljčke v njenem trebuhu. Mnoge ženske  govorijo o metuljčkih in vendar ne vedo kako jih lahko vedno znova ustvarijo v sebi. Običajno je mnenja, da se to pač zgodi in na to nima vpliva. Vendar ne bi mogla biti dlje od resnice.

Z odprtostjo je povezana ranljivost in avtentičnost, ki prihaja iz srca.
Če vidiš žensko, ki prihaja iz svojega srca, čutiš njeno odprtost in iskrenost in zato ji zaupaš.
Če ženska vstopi v prostor odprta, v svoji ranljivosti, ljudje to začutijo.
Ženska, ki je v svojem centru, je vir navdiha in ko vidiš žensko, ki izhaja iz svoje ženstvene esence si v čudenju. Čutiš njeno prisotnost, njeno utelešenost, njeno karizmo in želiš biti v njeni družbi.

Resnično avtentična ženska v svoji avtentični esenci, je v svoji ženstvenosti.
Ženska, ki je v stiku z močjo svoje ženstvenosti je privlačna in ljudje si želijo biti v njeni bližini.
Izziv za mnoge ženske, ki imajo stik s svojo ženstveno esenco je v tem ali jo zna obdržati tudi takrat, ko ljudje želijo delati z njo. Kajti naučene smo, da takrat hitro zdrsnemo v svojo persono, ki želi nastopiti in ugajati.
Ko stopiš v svoj naučeni način nastopanja ali pa se zapreš in utihneš si v preživetvenih mehanizmih in nisi v stiku z ljubeznijo, ki ti si. Zato je praksa ohranjanja notranjega centra ključna.
Ženska, ki je v svojem notranjem centru je samozavestna.

Ko si v svojem notranjem centru, zavestno prisotna, začutiš katere stvari so dobre zate in katerim se je bolje izogniti. Zaupaš sebi in se redno spuščaš v svoj notranji center, da prepoznaš priložnosti in sinhronosti. In tako tudi bolje razumeš in slišiš to, kar ti sporočajo energije drugih ljudi.

Ko si »doma«, v svojem centru, zlahka preveriš kaj ti sporočajo energije in imaš razsodnost kaj je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš.

Še ena veščina, ki jo ženske moraš razviti je razsodnost.
In to še posebej velja za čutenje, kje se ti končaš in se nekdo drug začne.
Ustvarjanje osebnih meja je ključno za vsako uspešno žensko in postavljanje meja ni mentalen koncept.
Pomembno je, da si v svojem notranjem centru in iz tega notranjega centra ustvarjaš svoj osebni prostor.

Pogosto slišim ženske, ki razlagajo, kako jih ljudje izčrpavajo in kako jih vsak izpije in seveda je energijski vampirizem zelo prisoten. Vendar ti ščitenje pred njim ne bo dosti pomagalo, kajti to, pred čimer se ščitiš/skrivaš, te zasleduje kot senca.

Odprto srce je najboljši ščit, kar je precej velik paradoks, vendar drži.
Ko se počutiš varno, da se odpreš in siješ, te nihče ne napada, ker se pred nikomer ne ščitiš.

Če se telo upira pretoku določenega aspekta ženske energije, omejiš svoj pretok ljubezni, ki jo lahko siješ iz srca in s tem oslabiš svojo energijo.
Tvoje telo se uči, da skozenj teče celoten spekter energije ljubezni, tako divja ženska kot svečenica, tako sestra kot čarovnica.
In ključ je v tem, da objameš celoten spekter energij v vseh njenih možnih izrazih.

Ključ je v tem, da ljubiš tako močno, da si voljna, da čutiš čisto vsako čustvo in dopustiš telesu, da teče z vsako možno energijo, pa naj ti bo všeč ali ne.

Praksa zavestne odprtosti, namesto da se zapreš in skriješ, je velik ključ duhovne rasti. Kajti katerikoli energiji se upiraš, da bi se utelesila v tvojem telesu, se temu upiraš v drugih. In to avtomatsko pritegneš k sebi.

Negovanje ženstvene esence je zbirka dnevnih praks, ki ti pomagajo, da se osrediščiš v svoji avtentični ženstveni ljubezni in svetlobi. Preproste aktivnosti, ki povzročijo veliko razliko v količini ljubezni in Shakti življenjske energije, ki se pretaka skozi žensko bom podelila v spletnem programu Neguj Žensko v Sebi.

Ključ je v utelešanju svoje mističnosti, poznavanju svoje ranljivosti in svojih notranjih občutkov.
Da si dovoliš čutiti in čutiš zadovoljstvo v svoji koži.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

www.divine.si

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Nega tvoje ženske esence je temelj občutka zadovoljstva, vitalnosti, radosti in ljubezni do sebe. Vabim te, da se mi pridružiš v druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer bom podelila več. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<