Taja

About Taja

Posts by Taja:

Tea-670x274

Poskrbi najprej Zase

Bil je eden tistih dni, ko sem bila sama za vse. Medtem, ko sem peljala eno hči na en konec mesta na ples, je druga čakala na drugem koncu mesta v knjižnici. Vedela sem, da moram še v trgovino in dobesedno sem lovila sekunde, da bi se vse izšlo. Res sem si želela na ples zvečer, zato sem napela vse moči, da bi pravočasno opravila vse svoje obveznosti.

Ravno, ko sem s polno vrečko pridrsala do avta, ker je zaradi snega pošteno drselo, me je poklicala, kje sem.
Na poti. Saj bom.
Priganjala sem se celo pot do knjižnice.
In takoj, ko je sedla v avto sem vedela, da nekaj ni v redu.

Ko sem jo vprašala, kaj se dogaja, mi je rekla, da je utrujena in se zaprla v svojo školjko.
Do zdaj sem se že naučila, kako pomembno je, da sem potrpežljiva in da samo držim prostor za to, kar je prisotno brez potrebe, da bi stvari reševala.

Včasih sem poskušala stvarem priti do dna, da me ne bi obremenjevale in podaljševale mojega neskončnega seznama obveznosti. In v svoji želji, da bi stvari rešila takoj, sem marsikatero stvar dobesedno uničila.

Potrebovala sem leta izkušenj, da sem vzela prvo lekcijo uspešnih odnosov, da najprej poskrbim Zame.

Danes vem, da to, da poskrbiš najprej zase, ni sebično.

Naučila sem se, da bom takrat, ko sem na hlapih energije, potiskala, silila, se trudila in iskala motivacijo v zunanjem svetu.

Vendar sem vedela tudi, da ta večer ne bom prišla do svojega plesa. Vedela sem, da me potrebuje. Zato sem globoko vdihnila in izdihnila in šla do čajnika, da si segrejem vodo za čaj.

Potrebovala sem devet intenzivnih let raziskovanja odnosov in razlik med spoloma, da sem dojela, kako pomembno je, da imam na voljo dovolj energije, če želim držati prostor.
V teh letih sem dojela, da moram držati prostor zase, hkrati pa držim tudi prostor za otroke, za moža, za posel in za skupine, ki jih vodim.

Danes vem, da je držanje svojega prostora v prvi vrsti povezano s sočutjem.

To pomeni, da opustiš sojenje, razsojanje in kritiziranje.
Ko si priča situaciji, in si v svojem prostoru, ne poskušaš vplivati na situacijo, jo spreminjati, da bi ustrezala pričakovanjem. Ne poskušaš doseči ciljev ali rezultatov na točno določen način.

Enostavno si s tem kar je.
Kar je samo po sebi izziv.

Držanje prostora je stanje dopuščanja, kjer si v sprejemanju tega, kar se mora zgoditi.
Držanje prostora je temelj vsakega odnosa. Tako odnosa z ljudmi, kot tudi s situacijami, projekti, poslom in stvarmi.

Ker je držanje prostora nekaj, kar je ženski popolnoma naravno in se zgodi spontano, pogosto ne vidiš vrednosti tega, kar počneš.

To, da najprej poskrbiš zase pomeni, da držiš energijsko posodo zase, da najdeš v sebi odgovore, s tem, ko izražaš občutke skozi katere se moraš premakniti.

Pomeni, da si sočutna do sebe. V so-čutenju. Da si prisotna v tem trenutku, zdaj. Da si pozorna. Da si prijazna. Da poskrbiš zase in za svoje potrebe.

Kar od tebe terja, da prisluhneš svojemu telesu, temu, kar se premika v tvoji notranjosti. Da opazuješ svoje občutke, čustva, svoje misli in hrepenenja svoje ženske duše.
Ko držiš prostor, se ne poskušaš pregovoriti ven iz tega, kar čutiš.

Če želiš resnično narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, potem je ena bistvenih veščin to, da se naučiš držati svoj prostor zase.

Tako sva sedeli za jedilno mizo, ob čaju, ko se je začela sestavljati cela slika tega, zakaj se je počutila tako brez energije.

Ugotovili sva, da je zaradi ustrahovanja pobegnila ven iz telesa in kako je to postal njen mehanizem, kjer je zapustila sebe. Zaradi tega ni mogla postaviti svoje energijske posode.

Večer je prinesel potrditev tega, kako ključnega pomena je, da v polnosti sprejmeš sebe, vse dele sebe, brez sojenja, obsojanja in pritoževanja.

Ponovno se je pokazalo, kako pomembno se je spoprijateljiti s svojo notranjo punčko, s svojim notranjim Kritikom in Ustrahovalcem.

Pomembno je, da se naučiš poskrbeti zase s potrpežljivostjo, nego, skrbnostjo, prijaznostjo in sočutjem.
Zelo lahko je reči; ljubi sebe. Težje je to izpeljati v praksi.
Pomemben del ljubezni do sebe je samo-sprejemanje.

Kajti v kolikor ne zmoreš sprejeti Celote Sebe, v resnici ne boš sprejela celote zunaj sebe. Vedno znova boš v boju, begu ali pa v otopelosti.

Z besedami Jacka Kornfielda: “Če tvoje sočutje ne vključuje tebe, je nepopolno.”

Šele, ko si lahko sama sebi priča s sočutjem, si lahko priča za nekoga drugega s srčnostjo, pogumom in močjo.
Ustvariti moraš posodo za težke izkušnje, čustva, travme ali strahove.
In to običajno ni enostavno, vendar je nujno potrebno.

Nekaj nasvetov kako držati prostor zase:

1. Nauči se, kdaj je bolj modro, da odideš.
Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da opazuješ sebe. Ne moreš služiti drugim takrat, ko si brez energije. Pomembno je, da ne voziš s prazno posodo, da se znaš napolniti, tudi če je navzven videti kot da si odkorakala stran. Včasih moraš zapustiti situacijo v kateri si, da se povežeš s svojim centrom, da vdihneš in izdihneš, greš na sprehod ali plavat ali da preprosto opazuješ sončni zahod. Pomembno je, da znaš obnoviti sebe brez slabe vesti.

2. Dovoli si, da se zjočeš. Včasih nas stvari ganejo in je najbolj modra stvar, da si pustiš, da se zjokaš. Solze zbistrijo pogled. Včasih je ključnega pomena, da si dopustiš, da sprostiš čustveno napetost, ki jo čutiš skozi jok. Dopusti si.

3. Prakticiraj pozornost. Da si pozorna, prisotna, da opazuješ to kar je, brez potrebe, da karkoli spremeniš. Si jezna? Začuti jezo, bodi z njo, poglej kakšno je njeno sporočilo in spusti. Moja praksa v tovrstnih situacijah je tok čustev, da si dovolim, da grem s tokom, začutim, sem s tem kar je, grem skozi proces samoizpraševanja in se pomirim s tem kar je.

4. Dopusti navdihom, da te vodijo. Tvoje srce te nagovarja skozi navdihe in pomembno je, da si dopustiš, da slišiš svoje srce, njegovo šepetanje in da slediš navdihom, ki te vodijo, da odpreš točno določeno knjigo, prestaviš postajo na radiu in slišiš točno določeno pesem, pokličeš določeno osebo.

5. Najdi si načine, da izraziš kar izkušaš.
Piši dnevnik, poj, pleši, kuhaj, slikaj, igraj inštrument… karkoli čutiš, da te pomiri in napolni. Skozi kreativno izražanje pogosto najdemo pot v boljše razpoloženje in tako kot je pomembno, da zmoremo držati čutva in izkušnje, ki so neprijetne, je potrebno prakticirati, da držiš svoj prostor takrat, ko si srečna in zadovoljna.
Nasveti so iz članka Drži svoj prostor, ki je na voljo na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Pomembno je, da se zavedaš, da držanje svojega prostora ustvarja notranji občutek varnosti.
In to kdor ti si v resnici si lahko samo, če se naučiš, kako držiti svoj prostor.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v intenzivu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

bcage

Kot ptica v zlati kletki…

Veš, iz svojega otroštva se ne spomnim veliko stvari.
Vendar z menoj ostaja ena stvar, ki se je nisem mogla znebiti ne glede na to, kako zelo sem se trudila.
Obožujem potovanja.
Potovanja so moja droga. Diham tisti občutek svobode, prostranosti, občutek živosti in radovednosti, ko stopim z letala. Ali iz avta.

Moj deda je bil tisti, ki je z menoj dihal isti zrak.
Peljal me je v Zagreb, v Novi Sad ali v Ljubljano. In meni se je zdelo, kot bi me peljal na konec sveta.
Bilo je vznemirljivo. Novo.
Pustolovščina.
Čisto pravo popotovanje.

Verjetno so mi zato blizu popotovanja vseh vrst.

In kljub temu, kako zelo jih obožujem, sem si to svojo strast vzela.
Najlažje bi bilo reči, da so za to krivi drugi, vendar danes vem, da to ni resnica.
Resnica je, da sem si vzela svoj čas zame. In popotovanja so moj čas zame.

Odpeljejo me v moj svet. Čaroben svet, kjer je vse mogoče.

Leto 2009 je bilo leto mojega razpada, ko sem z življenjem sklenila zanimivo kupčijo. V zameno za to, da vse ostane vsaj približno tako, kot je bilo, bom “pridna”.
Ko sklenemo tovrstne kupčije, si običajno predstavljamo, kako naj bi to izgledalo, vendar se običajno stvari ne odvijejo po načrtih.

Ker človek obrača in bog vedno obrne po svoje.

Moja ideja tega, da bom “pridna” je bila videti nekako takole; Doma bom, pri družini. Poskrbela bom za dom in bom zgledna mama. Poskrbela bom za moža. In trdo bom delala, da bom dokazala, da to kar počnem ni zgolj “hobi”.

Ujela sem se v kletko. Pristrigla sem si perutke. Vzela sem si tisto, kar mi je pomenilo vse na svetu… živost, raziskovanje, svobodo.

Moja kupčija z življenjem se ni odvila tudi približno ne v smeri, kakor bi si želela.
In leta sem iskala kaj je tisto, kar sem si naredila.
Vedela sem, da sem sama naredila nekaj, vendar nisem vedela kaj!?

Devet let sem potrebovala, da sem si nalila čistega vina.

Vzela sem si potovanja. In to kompenzirala s svojim poslovnim prostorom.
Ker je bil moje zatočišče, moje pribežališče.
Ko sem potrebovala svoj čas zame sem lahko nekam šla. In tam delala kar sem hotela.
In včasih mi je prav prišlo, da stranke ni bilo, ker sem potem tisti čas namenila sebi.

In mislila sem, da sem edina, ki je to počela.
Dokler mi ni meni ljuba ženska povedala identično zgodbo.
To je bil njen prostor, kjer je lahko brez občutkov krivde brala knjige, klikala po internetu in sanjala svoje sanje.

Ker potrebuješ tak magičen prostor, da tvoje sanje lahko preživijo.
Kot ptica v zlati kletki.

Vendar svojih sanj ne moreš za vedno ujeti.
Pride dan, ko te začnejo klicati. In dregati.
Pride čas, ko se vtihotapijo v tvoj vsakdan in te začnejo zapeljevati.
Pojejo kot sirene iz tvojih globin.
Kličejo te.

Stvari, ki so ti namenjene so vedno s teboj. Nikamor ne gredo.
Vse počaka.
Morda imaš občutek, kot da so tvoje sanje izginile, vendar niso.
Še vedno so skrite v tebi.
Edino, kar je potrebno je, da se spustiš v svoje globine. Da greš na popotovanje v svojo notranjo pokrajino, da bi jih spet našla, jih aktivirala in zaživela.

In zato sem pripravila brezplačno spletno druženje, kjer bom s teboj podelila arhetipsko popotovanje Junakinje, na katerega se moraš odpraviti, da bi osvobodila in v polnosti zaživela svoje sanje. Prijaviš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Kar močno čutim je, da sem nosilka plemenice. Vodnica v globine tvoje Ženske Duše. Tukaj, da te spomnim, da imaš v sebi sanje.
Čas je, da slediš svileni niti v mesto sanj in jih poiščeš.

Osvetljujem pot. S teboj sem, ko se podaš v svojo notranjo temo po svoje sanje. Pridruži se mi na brezplačnem predavanju kjer bom s teboj delila več >>>tukaj<<<

Bodi SIjajno in SIjajna!
Taja Albolena

rrose

Moj Valentin ♥

Stala sem na cesti in ob meni je bila Ona.
Vedno je z menoj. Danes to vem.
Smehljala se mi je. In čutila sem toplino, mehkobo, nežnost in milino.

»Ne pozabi moč/milina.«

In potem sem se zbudila.
Vendar se je sporočilo nadaljevalo.

In želim ga podeliti tudi s teboj.
Ker čutim, da je pomembno in ti bo odstrlo nov pogled nase, na življenje in na svet.
»Bodi sama svoj Valentin ♥.«

Po prvem presenečenju in ugibanju, kaj naj to čisto zares pomeni, sem v svoji notranjosti zaslišala:
»Povej mi v čem si res dobra?«

V tem, da se vedno znova, tudi ko me zabriše ob tla in se raztreščim, sestavim skupaj, se poberem in nadaljujem. Vztrajna sem. In zeeeelo vzdržljiva.

Vem, kako pomembna je varnost in podpora. In znam držati prostor zase.
Vedno boljša sem v prepoznavanju kaj je moje in kaj ni moje. Postavljanje meje.
Včasih sem zelo hitro padla na čustveno manipulacijo in ustvarjanje krivde s strani ljudi, ki so svoje nerazrešene stvari projicirali name.
Danes znam reči; Sori draga/i tole ni moje, tole je tvoje. Ti se ukvarjaj s tem.
To je bila moja trda lekcija v tem življenju. Bila sem kanta za smeti. Tolikokrat sem pobrala stvari drugih, ki niso bile moje in jih predelovala skozi svoj sistem. Ampak nič več. Nisem več kanta za smeti.
Naučila sem se ceniti sebe in na to sem res ponosna.

V tem, da vidim zakulisje dogajanja. Da vidim, kaj poteka v ozadju igre.
Da vidim mehanizme zadaj. In danes vem, da je to del arhetipskega pogleda.
To je nekaj kar se lahko naučiš. In praksa dela mojstra, danes to vidim zelo jasno.

V ženstvenosti. Mater sem dobra. Resnično dobra. Moja fatalka je živa. Drzna. Poredna. In vem, da jo še vedno skrivam. Učim se tega, da je varno, da zmorem sama sebi držati ta prostor in da je moj sveti prostor dovolj stabilen, da se lahko pokaže in sem lahko strastna, divja, poželjiva in močna v svoji svetlobi, v svojem sijaju. Ja, svetilnik sem. Tudi to danes enostavno vem.

Suverena sem. Čutim, da je ok, da sem sama svoja. In če ni nikogar, ki bi ga zanimalo, kar imam, da delim, je tudi to ok. Lahko sem sama s seboj. ♥

Radovedna sem. Raziskujem. Potujem. Želim vedeti več, videti več, spoznati več. Želim se širiti. Želim čutiti in izkušati širine in globine.

Vidim lepoto sveta, ljudi, detajlov. Obožujem lepe stvari. Obožujem barve. In vijuge. In čipke. Danes vem, da se čisto v vsaki stvari skriva lepota. In vem, da je moč v lepoti.
Lepota je tista, ki preobraža svet.

Znam se nasmejati od srca. Prešerno. Glasno. Kot da je vse igra. In moja Naia se smeji z menoj in skozi mene. Končno sem osvobodila tisti del v meni, ki se je bal posmeha in zasramovanja in se je zaradi tega držal nazaj. Danes vem, da je bil vsak posmeh, vsako zbadanje povabilo nazaj k meni. In čeprav sem lahko hvaležna tistim, ki so odigrali ta del zame, izbiram, da niso del mojega vsakodnevnega življenja. Ker cenim sebe. In ker vem, da vedno lahko izbiram, da potujem lahkotno in z milino kot vodnico.

Prilagodljivosti. Fleksibilnosti. Ja, sem kameleonka. Zelo hitro se lahko prilagodim. Hitro se učim. In vedno sem nekaj korakov pred drugimi. Pravijo, da sem pionirka. Meni je ljubša spreminjevalka oblik. Shapeshifting je moja strast. In ko potujem po notranji pokrajini sanjskega sveta izzivam tiste, ki mi sledijo. In le redki so, ki se lahko tako hitro premikajo med svetovi in potujejo vštric z menoj.
Zato sem tako zelo hvaležna tistim, ki lahko.

Povezovalka sem. Povezujem svetove. Povezujem ljudi. In globoko verjamem, da skupaj tkemo tkanino življenja. Gre za tkanje tančice, tkanine Vesolja, v katero smo prepleteni vsi.
In ko tkem in spletam svoje življenje, v to tkanino življenja vpletam niti vseh, s katerimi se srečujem.

Čisto vsak, ki sem ga na svoji poti srečala, vsak s katerim sem delila svoj čas in prostor, je pomembno vplival na moje tkanje. In tvoje niti so obogatile mojo tkanino.

Želim ti, da je tvoje tkanje nežno, puhasto in lahkotno kot veter.
Prostrano kot oceani. Naj bo mehko in toplo kot savane. In bogato kot Zemlja.

Dovoli si, da postaneš to, kar si. Postani tkalka svojega življenja.
Naj bo božanskost vtkana v tvoje življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družiš, se srečuješ ali preprosto samo veš, da obstajajo.

Hvala mojim dušnim sestram in bratom, ki tkete z menoj mojo svileno, brokatno, z zlatom prepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki so obogatile mojo tkanino življenja.

In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili….
Moj dragi… zaklad si, ki mi je bil dan in mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

In življenje te dnevno opominja, da je VSE ŽE V TEBI.
Tako kot je vse že v meni.

In na tebi je, da to prepoznaš, ugledaš, si priznaš, da je tvoje, da to objameš in to v polnosti zaživiš.
To seme je že v tebi.

In na tebi je, da se razcvetiš v vsem svojem sijaju.
Vsak dan se mojstriš v tem, da ….
♥ Da živiš.
♥ Da vidiš.
♥ Da slišiš.
♥ Da čutiš.
♥ Da okušaš.
♥ Da siješ.
♥ Da ljubiš.
♥ Da uživaš.
♥ DA SI, KAR SI… božanska!

Nikoli, nikoli ne pozabi, kako dragocena si.
Brezmejno dragocena si.

In danes te izzivam ♥♥♥ bodi sama svoj Valentin. Napiši si v čem si res dobra!
In če si res drzna, to podeli z menoj :)

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

ustnice

Razprodaja

Zagotovo se lahko spomniš izkušnje, kjer si bila v pogovoru s prijateljem, partnerjem, ali stranko, ko si imela v mislih nekaj v tem stilu; “V resnici se ne strinjam s tem, kar praviš, ampak ne bom komentirala. Je bolj varno, če sem tiho.”

V tem trenutku bi lahko naštela številne situacije, kjer sem razprodala svoje vrednote za voljo prijateljstva, potrditve, usluge ali ker sem se preveč bala, da bi izgubila spoštovanje na drugi strani.

Vendar sem bila s tem, ko sem razprodala sebe in svoje vrednote, nezvesta sebi. Kar se mi je vedno maščevalo.

V tistem trenutku, ko izbereš, da ne boš spregovorila in ubesedila resnice, vstopiš v svet prostitutke.

Dovolila sem si verbalno zlorabo in zasmehovanje, ker me je bilo preveč strah, da bi me to, če bi se postavila po robu stalo moje službe. Spet prostitutka na delu.

Ali pa situacije, ko veš, da ljudje ne ravnajo prav in pogledaš vstran. Ko veš, da nekdo goljufa, vendar izbereš, da ne boš nič rekla. Denar je dober, zato si raje tiho. In to se tako pogosto dogaja ravno v poslovnem svetu.

Opravljaš delo, ki ga ne maraš, vendar vztrajaš, ker je denar dober, ker imaš posojilo, ki ga moraš odplačati, otroke, za katere moraš poskrbeti in počitnice, ki jih nujno potrebuješ, da vsaj malo prideš k sebi.

Ali pa si v zakonu ali v odnosu, kjer veš, da izgubljaš sebe, vendar vztrajaš.

Vedno, ko si voljna razprodati svoje vrednote, svojo Dušo in Duha za pozornost, ljubezen ali denar si v energiji prostitutke.

Zase lahko rečem, da sem bila v močnem sojenju žensk, ki se prostituirajo za denar. Dokler mi Caroline, moja mentorica, ni predstavila arhetipa prostitutke. Z menoj je podelila, da je ženska, ki se odkrito prodaja za denar pravzaprav še najbolj iskrena in zvesta sebi.

In da nas je veliko, ki smo hinavski. Sodimo navzven, v sebi pa se prostituiramo. Pustimo, da nas kontrolirajo, z nami manipulirajo in nas vedno znova kupijo s poceni forami.

Prostitutka se vedno pokaže, ko se odločiš, da ostaneš v odnosu; partnerskem, poslovnem ali prijateljskem, ki ni dober zate. Ki je morda celo toksičen. Ki zastruplja tvoj notranji svet zgolj zato, ker se ti izplača. Za voljo preživetja.

Strah, da ti ne bi uspelo, da bi izgubila dobrine, ki jih imaš ti vedno znova preprečuje, da bi bila resnično zvesta sama sebi, svojim prepričanjem in vrednotam. In to te vedno drago stane.

Prostitutka je tisti del v tvoji notranjosti, ki vedno znova preizkuša tvojo vero vase. Ko ti res verjameš vase, te ni mogoče kupiti.

Definicija prostitutke v slovarju poleg tiste, ki jo vsi poznamo, pravi tudi, da je prostitutka tista/i, ki svoje sposobnosti, talente ali ime proda za namen, ki tega ni vreden. 

Tovrstna razprodaja vedno ustvarja energijski manjko v notranjosti, kar te stane zadovoljstva, izpolnjenosti v življenju in ljudi pogosto pripelje v težave z zdravjem.

Nezvestoba sebi se vedno iz notranjosti preslika v zunanji svet, kar pogosto vodi v zunanjo nezvestobo.

Pogosto poslušam zgodbe, ki gredo nekako takole… ko sva se spoznala, sem imela občutek, da nekaj ni tako kot bi moralo biti, vendar je bilo predobro, da bi priložnost izpustila. Prilagodila sem se, pustila službo, se z njim preselila. Ustvarila sva družino, kupila hišo. In potem sem lepega dne ugotovila, da me je prevaral.

To, česar velika večina žensk ne vidi je, kako so ves čas varale samo sebe. Nezvestoba sebi vedno boli. In bes mnogih žensk se izrazi skozi; “Veš čemu sem se odpovedala zavoljo tebe!?” Tovrstna prevara je boleča, ker te opomni na notranjo prevaro, ki se je dogajala ves čas. Prevzemanje odgovornosti zase je zato prvi korak in je vedno ključnega pomena.

Vedno, ko se pregovoriš ven iz tega, kar je zate pomembno in vredno, delaš kupčijo s hudičem. Ko delaš za nekoga, ki ga preziraš samo zaradi tega, ker je plača dobra, delaš kupčijo s hudičem. Ko sprejmeš denar s strani sorodnika, ki te kritizira in ponižuje, gre za tovrstno kupčijo. Ko sprejmeš povišico v službi, ki te stane prostega časa ali časa z družino, sklepaš kupčijo, ki te bo drago stala na dolgi rok.

In pomembno je, da nekaj razumeš. Hudič ni tvoj šef, sorodnik, partner ali prijatelj, ki si mu ustregla. Hudič je tvoj notranji strah, da ne boš preživela, ki te nagovori, da se razprodaš.

Iluzija varnosti, ki jo imaš je zgolj iluzija. Status, denar, imetje, vse to ti je lahko odvzeto v trenutku. Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svojo notranjo vrednost.

Zlati del tega arhetipa ve, da je resnična vrednost že v tebi in da je ne moreš najti v zunanjem svetu. Ne glede na to kaj narediš, se ne moreš odkupiti. Resnična vrednost se skriva v tem kdo ti si in ne v tem kar delaš. Vendar je tvoje delo, da to prepoznaš, začutiš, utelesiš in zaživiš tukaj in zdaj.

Dragulj je že v tebi. Na tebi je, da prepoznaš njegovo vrednost, dragocenost in izjemnost.

Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

V Sistar Templju je prostitutka senca meseca. Pofočkaš se lahko >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S.: V tebi so štirje preživetveni arhetipi, ki te držijo ujete v preživetvenih mehanizmih; otrok, ki išče varnost v nadomestnem staršu, žrtev, ki išče moč zunaj sebe, prostitutka, ki išče vrednost zunaj sebe in saboter, ki išče zaupanje tam zunaj. Predstavim jih v spletnem programu Objemi Sebe. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

fun

Mrk prinaša priložnost za praznovanje…

Ženska sem. Potujem s cikli. Kajti življenje me je naučilo, da je potovanje s cikli narave najbolj modro, lahkotno in izjemno. Zato sem budna in poslušam, z vsemi svojimi čuti.

Ko me je tale vikend zajelo pred-mrkovsko razpoloženje, in je vse naenkrat začelo drveti niz brdo, sem vedela, da je resnično nekaj v zraku. Včeraj je bilo že rahlo neznosno, potem pa sem dojela, kaj je na stvari.
Čas je za upočasnitev.
Čas je za poslušanje navznoter.
Čas je za stik s seboj.

Vsesplošno je znano, da lunin mrk oznanja konec nekega obdobja. Je opomnik, da je pomembno praznovati.
Vikend je več kot primeren za praznovanje. Konec koncev je pred nami polna luna v Levu, ki te spomni na veličastnost in pomen tega, da se postaviš v središče svojega življenja.

Konec tedna te čaka deskanje. Ujeti bo potrebno tale val, ki bo precej visok. Za tiste, ki ste se spraševale kje je letos ta val, evo ga, prihaja.

Ob tem je potrebno vedeti, da je potrebno upočasniti. Kajti, če se premikaš še hitreje in vse hitreje, ne moreš ujeti tega vala. Potrebno se je sprostiti in odpreti, zajahati val, ga sprejeti v sebi, da bi te naslednjih 6 mesecev negoval in te vodil skozi Siriusova vrata v poletje.

Da bi se resnično lahko premaknila naprej, skozi nova vrata, ki se odpirajo na Valentinovo s sončevim mrkom, ko bo mlaj, moraš najprej resnično opustiti vse tisto, kar ti ne služi več.

S prvim februarjem se začne izdih mame Zemlje, ki skupaj z dogajanjem na nebu pomaga pri temu, da se boš ukvarjala s temami v povezavi s tem koliko v resnici ceniš sebe. In ali se imaš resnično rada, kajti to je edini način, da se resnično lahkotno in z radostjo uveljaviš v svetu.

Dejstvo je, da moraš biti najprej ti v stiku s seboj in resnično poznati sebe, da bi ti drugi sledili.

S svojim zgledom, s svojo svetlobo se dotikaš ljudi in spreminjaš svet.

Zapiranje poglavja, ki se vleče od leta 2008, je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da bi lahko naredila prostor za novo. Preobrazba ni nujno lepa ali blaga, lahko je silovita kot izbruh vulkana. In ognjevitost ti v teh dneh ne bo čisto nič pomagala, da bi se kaj lažje premikala skozi tole intenzivno dinamiko.

Mrk je pomemben premik v procesu življenja, ker ti odpre vrata na novo energijsko raven.
To je kot bi imela priložnost, da zapakiraš svoje premoženje in se preseliš na novo nadstropje v svoji stolpnici življenja. Lahko ti odpre popolnoma nove poti, smeri in spremeni tok tvojega življenja.

In ob tem je pomembno, da se zavedaš, da se vse dogaja zate in ne tebi.
Na kar še posebej rada pozabiš takrat, ko postane divje in ne dohajaš več sama sebe.
Da ne govorim kako imaš težave s tem, da povežeš konec s koncem.

Običajno te tovrstni premiki prestavijo točno tja, kjer moraš biti, kar ni nujno v skladu s tem, kje bi želela biti.

Morda se ti bo zdelo, da te energija potiska v smer, kamor si ne želiš, vendar mi verjemi, da upiranje ne bo kaj prida pomagalo. V tem potentnem času boš imela priložnost izkusiti, kako odprta si, kako sprejemljiva si in kako se zmoreš predati toku življenja, brez potrebe po nadziranju in kontroliranju, kar bo za mnoge svojevrsten izziv.

Karkoli je potrebno za premik naprej, se bo zgodilo.

In tukaj bo sodelovanje in soustvarjanje brez dvoma najboljša strategija. Saj veš, Lev je povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in v tem času bo modro stopiti v svojo kraljevskost in sprejeti dejstvo, da si tukaj, da postaneš kraljica svojega dvora. Ti moraš prepoznati vrednost in veličastnost svojega vesolja in sesti na svoj notranji prestol.

Saj veš, Ti si ta ženska, ki jo čakaš.

Letošnji prvi lunin mrk nosi s seboj izjemen potencial vodenja in zaupanje vase bo brez dvoma v ospredju. Kajti, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial, se moraš zanesti nase.

Čas je, da ti postaneš Kraljica svojega dvora. In tega ne more nihče narediti namesto tebe. Na tebi je, da prepoznaš svojo edinstvenost, enkratnost, izjemnost in stopiš vanjo.

Zdaj je čas. Si drzneš?

Če si resnično pripravljena, da zajahaš ta val, te vabim v DivineFemme Akademijo, kjer bomo naslednjih 9 mesecev negovale tvojo žensko dušo. Da bi postala ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si,  moraš v prvi vrsti prepoznati, da to kar počneš, ne deluje in se spustiti vase. Ob tem je podpora in to, da si prepoznana v svoji izjemnosti ključnega pomena, da bi se lahko porodila na novo in presegla iluzijo popolnega sveta.

Konec popotovanja v ciklu razcveta je vedno povezan s praznovanjem, kajti praznovanje sveta, takega kot je, sebe, točno tam kjer si, je bistvenega pomena za izpolnjujoče življenje, ki ga želimo živeti. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Res je pomembno, da zajahaš ta prvi val, ki se zdaj dviga, da te bo peljal vse do poletja, ko bomo lovile nov val za deskanje na valovih življenja.

Želim ti izjemno deskanje!

Zapis iz leta 2016 o luninem mrku je na voljo tukaj >>>

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

Sad Couple Sitting On Couch After Having Quarrel

Moški so pohotni, perverzni, pokvarjeni prasci.

Ti je vzelo sapo?
Meni tudi.
Ko je ta misel vzniknila iz moje notranjosti, sem bila osupla.

Moje vprašanje navznoter se je glasilo… kaj si mislim o moških?

Pojma nisem imela od kod se je to vzelo.
Potem sem dojela, da je to popotnica, ki sem jo dobila s strani mojih prednic.
Vgravirana je v mojo DNK.

In ko je splavala na površje v mojem zavedanju, sem bila v isti sapi osupla, hkrati pa sem si oddahnila.
Čutila sem kot bi tone teže odpadle z mojih ramen.
Teža, za katero nisem vedela, da jo nosim s seboj.
Teža zlorab, posmeha, poniževanja in gledanja navzdol.
Toliko mojih prednic je izkušalo to realnost, da so nevredne, ničvredne, zgolj blago.
Zgolj objekt.

Verjetno sem tudi zaradi tega postala strastna raziskovalka ženstvenosti.
In verjetno sem tudi zaradi tega prepoznala, kako grde znamo biti ženske do moških.

Okolica mi je zelo dobro pokazala, kako se moškim vzame moč, če so preveč drzni, z mečem (beri odkrito kritiko), visokimi petkami (beri preplavljanjem s svojo energijo skozi zapeljevanje in telesnost, zaradi katere pride do objektivizacije z njihove strani) ali pa z lasnimi iglami (beri obračanjem oči, ko povedo kaj humornega ali globokimi vzdihljaji, ki izražajo neodobravanje).

Ja, v zadnjih 60 letih smo se ženske naučile, da moškemu vzamemo moč.
In to zelo učinkovito uporabljamo.
Dnevno.

Spomnim se kot bi bilo včeraj.
Njenega sijanja. Njene lepote.
Bila sem ljubosumna, priznam.

Bila je mlada. Mlajša od mene.
In njeni ženski atributi so bili v presežku.
Znala je ugrabiti pozornost vseh moških v prostoru.
In bila je moja prijateljica.

V njeni družbi sem se počutila nevidna. Majhna siva miška.
Z njo sem bila v dinamiki nevidnosti, ki sem se jo naučila v odnosu z mojo mamo.
Na nek perverzen način je bilo varno biti nevidna.

Vedno sem izbirala prijateljice, ki so me zasenčile.
In to je bilo moje učenje. Moje mojstrenje.
Ki pa je bilo vse prej kot prijetno.
Bilo je boleče. Peklensko.

In najbolj boleče je bilo, ko smo bili skupaj z mojim moškim.
In je bila vsa njegova prisotnost pri njej.
Mene ni bilo. Takrat nisem obstajala.
Počutila sem se nemočno. Nevidno. Kot da me ni.

Sovražila sem vse svoje pomanjkljivosti, ki so bile v njeni družbi še bolj očitne.
V oči je bodlo, da se nisem znala urediti in poudariti svoje ženskosti.
Ob njej sem se počutila kot moškinja.
Vedno je imela vso pozornost v prostoru.

In takrat sem se spraševala zakaj je moj moški sploh z menoj.
Spomnim se, kako sem prezirala moške, ki so se slinili na njej.
In ja, danes lahko vidim, da sem takrat verjela v to, da so moški pohotni, perverzni in pokvarjeni prasci.
Ok ne vsi, ampak veliko njih.

In po enem od mnogih dogodkov, kjer sem se počutila res spregledano in nemočno sem se odločila, da neham prijateljevati z njo.
Takrat sem sklenila, da žensk ne bom več vabila k sebi domov.
Takrat sem se odločila, da ni varno imeti prijateljic.
Ker ti speljejo fanta.

In potrebovala sem desetletja, da sem spoznala uroke, ki sem jih naredila sama sebi.
Ja, veliko sem se naučila v teh desetletjih, ki so šla ne vem kam v tem vmesnem obdobju.
Vse kar danes vem in delim o sijanju, o ženstvenosti, o lepoti sem dala skozi.
Učila sem se o teh stvareh zaradi sebe.
Ker sem jaz iskala odgovore na svoja notranja vprašanja.

Vem koliko bolečine se skriva v ženski.
Poznam skrivnosti, ki jih nosi v sebi.

In vem tudi kako težko jih je skrivati.
Koliko energije ti vzame, ko poskušaš nekaj, kar ni tvoje držati pod pokrovko, da se ne bi pokazalo, da te ne bi poškodovalo.

Leto 2018 je leto razkrivanja, leto soočanja, leto, ko bodo sence silile na svetlo.
In vedno težje jih bo skrivati sama pred seboj.

Tale senca, ki sem jo držala v sebi več kot dve desetletji prihaja na površje pod okriljem polne lune v Levu, ki je kot nalašč za soočenje s svojo lepoto, veličastnostjo, sijanjem in ženstvnostjo.
Glede na napovednik si mislim, da bo naporno.
In super hvaležna sem za orodja, ki jih imam na voljo, da se lahko s kar največ miline in nežnosti premikam skozi stvari, ki so tako surove, ko bi se kdo dotikal živca brez mielinske ovojnice.

Radikalna iskrenost je zakon!

In končno se lahko opravičim in se pomirim s svojim notranjim moškim, s katerim sem bila ves čas na boljni nogi ravno zaradi tega, ker sem v enem delu svojo sodbo o tem kakšen je, projicirala nanj.
Ker je bil on pohoten, perverzen in pokvarjen prasec.

Danes vem, da me ni mogel zaščititi in v polnosti poskrbeti zame, ker mu nisem dovolila.
Ker sem se vseskozi branila in ga napadala… v sebi.
S kritiko. S preplavljanjem. Z zavijanjem z očmi.

Vse je eno in eno je v vsem.
Danes vem, da je vse, kar gledam tam zunaj, tukaj v meni.
In tisto, kar me najbolj moti in je najbolj boleče je na prvem mestu, da se s tem spogledam, to sprejmem in objamem v sebi.

In iskreno mi dol visi, kaj si misliš ti.
Ker vem, da imaš v sebi svoje zgodbe in bolečine, s katerimi se moraš pomiriti.
In vse, kar sodiš in na kar s prstom kažeš pri meni, je v resnici v tebi.

Vsi imamo vsak svoje izzive in težave.

Ja teh 40+ let kar tlačim to Zemljo je pustilo svoj pečat.
In razkrilo svojo modrost.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S. Februarja bo v SiStar templju v ospredju ljubimka. Ljubiš sebe brezpogojno? Če imaš s tem področjem težave, vabljena v našo družbo. Več najdeš >>>tukaj<<<

freewo

Ujeta v glavi in vedno dlje od srca…

To je sodobna ženska.

Ženska, ki se pritožuje, da čas leti, da otroci rastejo kot gobe po dežju in da je njen teden vedno krajši.
Tukaj je ponedeljek, potem je pa že kar nedelja in se začne nov teden.
Da ne govorim o tem, da me včasih kakšna, ko ji zaželim lep vikend pogleda, kot da ne bi več vedela, kaj je že to… vikend!?

Tako žonglira s preobilico dela, pomanjkanjem časa, s tem da bi morala biti na treh mestih hkrati in ob vsem voditi še gospodinjstvo. Kar vodi k temu, da se ji kloniranje zdi celo posrečena zamisel, ko bi morala biti hkrati na dveh sestankih, roditeljskem in službenem, hkrati pa drugi otrok nastopa v glasbeni šoli ali tekmi nogometa.

Ob vsem tem se sploh ne čudim več, da me gleda kot da sem padla z Marsa, ko govorim o tem, da moški potrebuje več seksa. Zase vem, kako sem tuhtala kam naj vtaknem 15 ur z možem na teden, ko sem dobila “domačo” nalogo s strani najinega mentorja.

To, da je 24/7 priklopljena na telefon, da ga nosi s seboj na stranišče in da nekateri razmišljajo celo o tem, da bi si ga vgradili v svojo roko, se ji sploh ne zdi nič nenavadnega.

In ko se srečaš s prijateljico, pa jo vprašaš kako si.
Ali ti fraze kot je »super bizi«, »noro« ali »delovno« zvenijo znano?

Zase vem, da sem brez razmišljanja odgovarjala, da sem divje.
Potem pa sem se v enem trenutku ustavila in pomislila še enkrat. Kaj si govorim?

In seveda ti ob vsem tem ni čisto nič v uteho, da je energija leta, ki je pred nami takšna, da ti ne bo čisto nič pomagala, da bi upočasnila.

Kljub temu, da globoko v sebi veš, da je upočasnitev edini način, da obvaruješ svoje znanje in zdravo pamet v tem norem tempu vsakdana, je potrebno to dejansko tudi narediti.

Ujetost v glavi, v razmišljanju o tem kaj je treba danes, kaj moraš jutri in kaj se mora zgoditi do konca meseca je realnost v kateri živiš. Ob tem pa si vedno dlje od srca.

In da bi lahko prišla v stik s svojim srcem, s svojimi srčnimi hrepenenji, s svojo Žensko Dušo, se moraš najprej spustiti v svoje telo. Da bi to lahko naredila, moraš upočasniti.
Drugače enostavno ne gre.

Dejstvo je, da moraš ustaviti na bencinski črpalki, če želiš v svoj avto natočiti gorivo.

Leto 2018 s seboj nosi energijo moči, sijaja, privlačnosti, strasti, kreativnosti in radikalne iskrenosti. Ta je še posebej aktualna. Leto terja, da si poveš resnico. Brez zavajanja, obrambe in skrivanja.

To je leto, ki te bo postavilo na oder tvojega življenja. In na tebi je, kaj boš pokazala. Brez dvoma bo velika tema soočanje s svojimi notranjimi sencami in ovirami, ki ti onemogočajo, da si resnično vidna točno takšna kot si.
Rada rečem, da imamo vsi svoj polni potencial na dosegu roke. Vendar jih moraš zavestno izbrati, narediti vidne, jih aktivirati in utelesiti, da bi jih čisto zares zaživela v 3D svetu.

Da bi lahko v polnosti zaživela svoj polni potencial, moraš najprej upočasniti. To je edini način, da se sprostiš in odpreš, da bi lahko sprejela in dopustila, da te to nahrani in napolni, da bi iz svoje polnosti to lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Upočasnitev je ključnega pomena, če hočeš v tem divjem svetu preživeti.
Ker če se ne boš ustavila sama, te bo tvoje telo. Oziroma tvoje zdravje. Bolje rečeno odsotnost zdravja.
Telo bo terjalo svoje.
Da se lahko regenerira, potrebuje počitek.
Potrebuje čas, da se obnovi. Tega ne moreš potisniti. Celjenja ne moreš pohitriti. S trudom se ne bo zgodilo čisto nič.

Najbolj fascinantno in zagotovo nasprotujočo si izjavo sem slišala pri kolegici, ki je podjetnica. Z menoj je podelila, da je v praksi ugotovila, da več časa, ko si vzame zase in res uživa, bolje ji gre v poslu.

Zato sploh ni presenetljivo, da se vedno več govori o čuječnosti in o tem, da si prisotna in prisluhneš navznoter.
Zagotovo pa je pomembno poznati načine, kako se iz glave premakneš v telo, kajti to je tisto, kar je za sodobno žensko bistvenega pomena.
Moški imajo drugačne prakse, kot ženske.
Zato ni modro, da se poskušaš prisiliti v moške duhovne prakse.

Namesto tega:

1. Sprosti se. In ja, vem kako se to sliši. Včasih dobim s strani ženske tisti pogled »zmešana si«. Ampak eno stvar ti lahko zagotovim iz svoje osebne izkušnje. Če si zakrčena in zategnjena, se ne boš spustila v takšno telo. Nič čudnega se mi ne zdi, da je sodobna ženska možača, če si ne dovoli čutiti. Čutiš lahko le, če si dovoliš spustiti v telo. Izziv je v tem, ker takrat, ko si želiš čutiti običajno najprej čutiš bolečino, ki je bila prisotna tudi prej, le da jo zaradi otopelosti nisi čutila. Bolečina ima svoje sporočilo. Pomembno sporočilo, ki te opominja, da se moraš ustaviti in sprostiti. Poišči si svoj način. Z zrakom… dihanje. Z vodo…plavanje. Z ognjem…gledanje v ogenj. Z zemljo… sprehodi. Uporabi senzualni dih… globoko vdihni in izdihni zvok Aaaaa.

2. Pomiri se, čas ni denar. Čeprav o tem pogosto poslušam. In verjemi mi, da sem v to verjela tudi sama. Kot mama dveh otrok, žena in poslovna ženska sem imela vedno znova občutek, da ni šanse, da si vzamem svoj čas zame. Ker sem bila prepričana, da moram delati še več. In da nikoli ni dovolj. Lahko si misliš, kako sem bila presenečena, ko mi je poslovna ženska povedala, da je ugotovila, da od kar več uživa in manj dela bolje zasluži. Moj dragi je bil tisti, ki mi je odprl oči za to, kako pomembno je, da sebe postavim na prvo mesto in uživam v stvareh, ki me napolnijo, kajti to je edini način da sem lahko najboljša ženska, ki sem lahko, z njim, z otroci in z vsemi ostalimi. Eno najpomembnejših vprašanj v dnevu je; Kako lahko danes uživam?

3. Če v sebi ne začutiš “Jaaaa, itak. ”, reci “NE.” Ta je bila zame najtežja. Udomačena sem bila v ugajanje, ustrezanje in dokazovanje da zmorem sama. Moja težava s postavljanjem meja in s tem, da najprej poskrbim zase je bila več kot očitna. Ko sem postavila meje otrokom in nato možu, sem jih morala postaviti še na poslovnem področju. Namesto, da poskušam ustreči in biti del vsakega dogodka, prisluhnem v svoji notranjosti, kaj je tisto, ob čemer mi zapoje srce? Če mi ne zapoje, potem rečem ne. Tako sem pustila svojo prakso feng shuija. In tako sem zaprla vrata prostora. Ker vem, da je bistvo v tem, da delaš to kar ljubiš in ob čemer ti zaigra srce. Ko opustiš stvari, prakse, ljudi, ki te ne napolnijo in ne negujejo, narediš prostor za tisto, kar te. In ta Čas Zame je ključnega pomena pri upočasnjevanju.

4. Uživaj v trenutku. Del tega, da si utelešena in resnično prisotna je v sposobnosti, da začutiš užitek v tem, kaj počneš. Pogosto slišim ženske, kako nimajo časa in kako hrepenijo po dopustu. Umetnost sodobnega svečeništva se skriva v 60 sekundnih odmorih, ki si jih lahko podariš kjerkoli. Da bi se napolnila in nahranila svojo Žensko Dušo ti ni treba na vikend delavnico ali tedenski retreat, čeprav roko na srce, paše, zadoščajo trenutki. Ključnega pomena je, da si popolnoma v trenutku in da si dovoliš, da res čutiš užitek v opazovanju lepote, v dihanju, v umiritvi, ki se dogaja v tebi. Za to, da tankaš, zadostuje 60 sekund. S prakso, seveda.

Seveda je modro, da si vzameš tudi čas za meditacijo, odklop od vsega in sprostitev na dopustu. Vendar je pomembno, da ne čakaš na ta čas kot nekaj, kar je zunaj tebe, tam nekje. Enkrat. Ko se te bodo usmilili in boš lahko odšla stran od vsega.
Umetnost je v tem, da si v največjem kaosu in si povezana s seboj. Da se znaš napolniti in regenerirati medtem, ko si v najbolj nori gužvi v službi. To je tisto, kar mojstriš.

Da vidiš dragocenost v sebi. V tem trenutku. Točno tukaj, kjer si.
Nikamor ti ni treba iti. Samo potopiti se moraš vase.

Zato sem pripravila spletno druženje Čas Zame. Ker vem, kako pomembna je doslednost in redna dnevna praksa potapljanja vase, da si ustvariš novo navado. Iz prve roke namreč vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več o tem bom delila s teboj v spletnem druženju na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v intenzivu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

nogice

Si se kdaj počutila kot najslabša mama na svetu…

Sedela sem v garderobi po treningu in ravno preverila klice na svojem mobilniku.
»Čakam te pred šolo,« je pisalo v sporočilu.
Ki sem ga dobila pred 30 minutami.

Ko sem dojela, da smo bile v dvorani dve uri in pol namesto samo dve, me je spreletela groza. V trenutku sem prispela v prostor v celoti. Poklicala sem številko.
Takoj, ko se je oglasila sem vedela, da joka. In stisnilo me je v dno duše.
»Zebe me. Utrujena sem. In lačna.« mi je rekla. Jaz pa sem slišala podnapise; Zapustila si me. Pozabila si name.
To je bil eden tistih trenutkov, ko je res težko živeti sama s seboj. Še posebej, če veš vse to, kar vem sama.

Ker sem ji rekla, da jo poberem, ko končam ob desetih, me je čakala. Ni klicala očeta ampak je čakala name.
In jaz sem jo pustila na cedilu.
Odveč je omeniti, kako zelo krivo sem se počutila, ko sem klicala moža, ki je bil že na poti ponjo. On pa mi je povedal še, da ne le, da je mlajša hči čakala name, tudi starejša je mislila, da ga ni, ker nisem dobro skomunicirala z njo in je domov prišla peš z Rudnika.
30 minut hoje v temi. 30 minut čakanja v temi. 30 minut.

Marsikdo bi rekel saj je samo 30 minut. Vendar to ni le 30 minut.
To je 30 minut, ki spreminjajo dogajanje v notranjosti.
In jaz sem zajebala na celi črti.

Hotela sem ustreči. Narediti stvari sama. Ker sem hotela stvari olajšati možu.
In vedno, ko poskušam ustreči, se vse zalomi. Na celi črti.

Sedela sem na tem istem stolu, kot pred nekaj minutami, ko sem iz dvorane prišla zadovoljna in srečna, ker sem 2 uri podarila sebi, le da sem se počutila kot najbolj grozna oseba na svetu.

Vse v meni se je sesedlo. Šlo mi je na jok in najraje bi pobegnila.
Beg je bil vedno moj mehanizem preživetja. Ko mi je šlo iz slabše še na slabše, sem bežala.
Namesto, da bi se borila zase, sem se zapustila.

Počasi sem pospravila svoje stvari in se izognila objemom in pozdravom.
Vedela sem, da bi vsako vprašanje kaj se dogaja, pognalo v solze.
Najraje bi se skrila. Zavlekla bi se globoko v jamo. In ždela.
Tako kot sem se znala kot majhna punčka skriti v senu na kozolcu, da me nihče ni našel.

Ena tistih stvari, ki predstavlja moj velik strah je javno ponižanje in posmeh. In če bi morala komurkoli razlagati, kaj se je zgodilo v tistem trenutku, bi bila to potrditev tega, da sem najslabša mama na svetu.

In sodnika imam v sebi.
Kazen vedno sledi.
In kazen je vedno veeeliko hujša, kot bi mi jo pripisal kdorkoli zunaj mene.

Varna v avtu sem se zlomila. Zjokala sem se. Ker sem tako sebična, da mislim samo nase.
Ker sem si vzela ta čas zase.
Ker nisem dobro skomunicirala.

Zagotovo poznaš to sposobnost, s kakšno kirurško preciznostjo znaš najti tudi najmanjše slabosti v sebi.

In v tistem trenutku bi si vzela čisto vse. Kaznovala bi se na polno.
Vendar je bilo tokrat drugače. Zavedala sem se dogajanja.
In se ob tem spomnila številnih trenutkov, ko sem sledila temu notranjemu impulzu in si resnično vzela – užitek, radost, blaginjo. Kar me je vodilo v pomanjkanje in trpljenje.

Moj dragi pravi, da sem sadistična do sebe. Da se maltretiram in se kaznujem brez potrebe.
Najtežji del tega je zavedanje, da je to od nekje prišlo.
Ni kar samo od sebe pristalo v moji glavi.
Zagotovo sem imela tovrstno izkušnjo kaznovanja kot majhna punčka, da sem jo tako zelo ponotranjila.

In zanimivo je to, da sem tisto jutro na poti v mesto slišala očeta, kako je grozil svoji 4-5 letni hčerki, da jo bo peljal nazaj k mamici, če ne bo pridna. In deklica je v stiski, ko je ustavil kolo in že obrnil v smer iz katere sta pripeljala s tihim glaskom rekla, da bo pridna.
In mene je stisnilo pri srcu. Čutila sem stisko deklice, da bi očeta kar okoli ušes.

Kljub temu, da mi je bilo tako boleče biti priča, pa sem sama nekaj ur za tem grozila sama sebi.

Pogosto me ženske sprašujejo, zakaj je tako težko poskrbeti najprej zase.
Točno zaradi tega… ker nas je tako zelo strah, da bomo kaznovane.
Da bomo označene za sebične. In pasje. In grde.
Ker smo si vzele čas zase.
Ker poskrbimo zase.
Narobe svet.
Vse je skregano z logiko.
Vendar pri sebi vidim, da je to nekaj, kar se moraš naučiti.
To je nova veščina, ki jo enostavno moraš usvojiti.
Ženska v sebi nima instinkta, da se umakne in napolni. NJen instinkt je, da poskrbi za druge.

Zato je tako zelo pomembno, da se naučiš, da si vzameš svoj čas zase brez občutkov krivde, brez kaznovanja.
In brez čakanja na nekoga, ki ti bo dal dovoljenje.

In ja, tega se še vedno učim.
In ob tem imam krute lekcije, kot je bila moja včerajšnja.

In vem, da so to moje preizkušnje bom šla naprej ali raje nazaj v znano in udobno.
Bom še vedno delala tako, da si bom kupovala svoj čas in si ga zaslužila s tem, da bom oddelala svoje in najprej poskrbela za vse druge, preden bom na vrsti jaz.

Krutosti, ki smo je sposobne, ni konca.
Največji sodnik si vedno sama sebi.
Nihče te ne more raniti bolj, kot si sposobna ti raniti sama sebe.
In s tem se še vedno težko soočam.
In še vedno boli.

Moja zmaga je v tem, da takoj vidim kaj se dogaja. Da si dovolim potapljanje v izkušnjo in čutenje vsega, kar je prisotno.
Ob tem pa sem priča sama sebi. Vodim se skozi labirinte v moji notranjosti in na koncu prepoznam, kaj je tisto, kar so notranji sprožilci.
In to praznujem.

Zaradi svojih spoznanj sem se odločila, da v 36 dnevni intenziv Čas Zame vključim preobrazbo sence Sebične Ženske v zlati del, ki se zaveda, da je to, da poskrbiš najprej zase ključnega pomena, da lahko poskrbiš za druge. To je moj bonus, ki ga je skozi alkimijo v zlato izluščila moja neposredna izkušnja s Sebično. Več o tem kakšna so moja spoznanja pa bom delila s teboj v druženju Čas Zame. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

receiving

Dovolj je, draga, zdaj je čas zame.

Spomnim se tistega obdobja, kot bi bilo včeraj.

Bila sem jezna. Kaj jezna, bila sem besna na svojega moškega, ker mi ni znal brati misli.
Resnično sem mislila, da bi, če bi me res imel rad, vedel, kaj potrebujem. In mi to dal.
Brez da bi to povedala na glas. Moral bi znati brati moje misli.
Ker ženske to znamo.

In jaz sem čisto res mislila, da je moj moški točno tak, kot sem jaz, samo da je videz drugačen.

Res sem mislila, da čuti to, kar čutim jaz in da zna poslušati, kot poslušam jaz.
Saj veš tisto, ko pove, kaj bi potreboval, potem pa na to pozabi in to dobi za darilo pod smrekico.

To je moja nedavna izkušnja. Za novo leto je dobil nekaj, kar mi je tri tedne prej povedal, da bi mu res prav prišlo, potem pa je na to pozabil.
Jaz pa sem si zapomnila. Ker je meni to pomembno, da je ljudem mar.

Potem pa je tukaj tista druga izkušnja, ko romantično naivno upaš, kot je z menoj delila ženska na decembrskem druženju, ko ji je mož rekel, če ji lahko kar da denar, pa si sama kupi darilo, ga zavije in poskrbi, da bo pod smrekico z ostalimi.
Ostala je brez teksta, tako je bila osupla.

Ampak ja, tako zelo različni smo.

In zase vem, da je bilo poznavanje razlik med moško in žensko naravo ključnega pomena zame. Predvsem zaradi medsebojne komunikacije.

Ker moški tudi približno ni tak kot ženska. In to sem spoznala neko hladno jutro leta 2008, ko sem dojela, da po vsej verjetnosti mojemu dragemu ni žur biti v postelji še z enim moškim.

Ja, najprej sem dojela, da sem bolj moška od moškega samega. Potem sem začela raziskovati kaj pomeni biti ženstvena, ker sem ugotovila, da imam s tem težave.

Dobesedno prebudila sem se, ko sem ugotovila, da je svetloba drugih žensk mojemu moškemu privlačna. In da sem jaz samo še kresnička. Da svetilnika ni več.

In tako sem se počasi začela učiti komunikacijskih spretnosti, da sem znala svojemu moškemu razložiti kaj potrebujem. Kratko in jedrnato.

Ampak še en korak pred tem je bil pa posvečen temu, da sem se ustavila in si podarila darilo radikalne iskrenosti. Kdo sem? Kaj potrebujem? Kako lahko za to poskrbim?

Morala sem se naučiti, da sem postala starš sama sebi in svojemu notranjemu otroku.
Tako neromantično sem začela svoje popotovanje v ženstvenost.
Ker sem odkrila največjo skrivnost tega, da si kot ženska odprta in sprejemljiva in to je tadam… da se počutiš varna.

Da bi se odprla, moraš najprej vedeti, kako se zapreš.

To je edini način, da se lahko zavestno ponovno odpreš. Dokler ne poznaš svojih mehanizmov upravljanja z energijo, ne moreš ničesar spremeniti.
Tega, kar je zate nevidno, ne moreš preobraziti. In zato je darilo radikalne iskrenosti za žensko bistvenega pomena.

Ko si prisotna tukaj in zdaj, ko si resnična in iskrena s seboj, ustvarjaš varen prostor Zase.
Ko se ti sprostiš v to kdo si in se dobro počutiš v svoji koži, se bo tudi oseba na drugi strani sprostila s teboj. Ker čuti, da prevzemaš odgovornost zase in da ji ni treba poskrbeti zate.

In da bi to lahko naredila, potrebuješ svoj Čas Zame.
Zato sem pripravila mini video serijo v 6 delih, kjer bom s teboj podelila:
Zakaj je pomembno, da si vzameš svoj »čas zame«?
Zakaj je pomembno, da nehaš čakati, da ti bo nekdo dal dovoljenje za tvoj »čas zame«?
Zakaj moraš sebe dati na prvo mesto? Umetnost postavljanja prioritet.
Reci nasvidenje nemogočim standardom, ki jih postavljaš sama sebi, če želiš biti srčna-srečna in sijoča Ženska
Vsega ne moreš narediti sama. Kako dobiš pomoč, ki jo potrebuješ?

Pofočkaš se lahko v zaprti skupini na FB tukaj >>> https://www.facebook.com/groups/1531266150464194/

Vprašanja so zaželena :)

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 36 dnevnem intenzivu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

Taja2017

Darilo Sebi

Se še spomniš, ko sem pred tedni delila zapis o tem, kako je moj moški komentiral fotko, ki sem jo dala za svojo profilno fotko na spletni strani? Zapis je še vedno na voljo na povezavi tukaj
Ja, nisem ga izbrisala, kljub temu, da bi se mi to v tistem trenutku zdela najbolj smiselna stvar, ki naj bi jo naredila.

Taka sem. Še vedno skrivam stvari, ki so ranljive, boleče in mi težko padejo.

Zato sem bila v dvomih tudi ali naj s tem sploh nadaljujem…
Pa bom pogumno zagrizla v tole jabolko, ne glede na to, kako kislo utegne izpasti.

Beseda BOUDOIR v enostavnem prevodu iz francoščine pomeni spalnica, oziroma soba. V preteklosti je bila Boudoir zasebna soba dvornih dam, kjer so se oblačile, se ličile in sanjarile. Gre za star viktorijanski izraz, ki je v sodobnem času postal priljubljen fotografski stil.

Fotografi boudoir fotografijo opisujejo kot ustvarjanje čutnih, zapeljivih in estetskih fotografij, katerih namen je prikazati lepoto ženskega telesa. Vsaka fotografija, naravna ali pozirana, na kateri je ženska delno oblečena ali v spodnjem perilu, sodi v zvrst boudoir fotografije.

In moj namen je bil, da fotografije podarim svojemu dragemu za novo leto.
Roko na srce, v svoji romantični predstavi se mi je to zdela sila dobra ideja.

Potem pa sem ravno takrat, ko sem se ukvarjala s tem ali sem na slikah res stara ali ne naletela na zapis moškega (ki ga v originalu lahko prebereš tukaj) o tem, zakaj podarjanje Boudoir fotografij morda ni najboljša ideja. Toliko o tem, kako deluje Vesolje, življenje in sploh vse.

Estetske fotografije ženskega telesa v mojih očeh vedno poudijo tisto mističnost, eterično lepoto, razkrivajo sijaj, ki ga ima v sebi vsaka ženska. In ker vem, da so moški vizualna bitja, sem bila prepričana, da ga ni boljšega darila za moškega kot je knjiga fotografij, ki vse to ujame.

Vendar mi je pogled Mitcha Boersma razkril obzorje, ki se ga prej nisem zavedala.
Kar samo pritrjuje dejstvu, ki ga pogosto poudarjam, da mora tisto, kar je nevidno, postati vidno, da to lahko sprejmeš.

Zreli moški svojo žensko, ki je mati njegovih otrok, njegova muza, pa tudi kuharica, vidi kot celoto, ki je fotografski papir, ne glede na to, kako sijoč je, ne more predstaviti. Temu je pritrdil tudi moj dragi.

Sijaj, ki ga vidi moški je nekaj, česar se ne da ujeti.
Sijaj v očeh, tiste iskrice, ki oživijo prostor med dvema je nekaj, kar lahko le izkusiš v tistem trenutku, točno tam in takrat. Vse ostalo je zgolj približek.

S tem, ko sta dva skupaj dlje časa požlahtni tudi to, kaj je seksi v očeh moškega.

Kaj torej pravi moški o fotografijah svoje ženske?

“Težko si je predstavljati priložnost ob kateri bi užival v njenih fotografijah. Kdaj točno naj bi si jih ogledal? So namenjene temu, da bi se takrat, ko sem zdoma, spomnil nanjo? Ali naj bi jih nosil v denarnici?  Kot poročenemu moškemu se mi zdi ideja, da imam s seboj na poslovni poti pok delno erotičnih fotografij malce čudna zadeva.”

” Bi naj bile namenjene zmenku? Naj bi si jih pogledala skupaj? Samo ti, jaz in steklenica vina ter pok fotografij. Sliši se romantično. Vendar ti si tam, ob meni! Ti si tista v katero sem noro zaljubljen. Če stojiva na sredi Pariza mi ne ponujaj kartic Eifflovega stolpa in Louvra. Pelji me naokrog.”

” Najini telesi se bosta spremenili (in verjetno boš ti imela boljši izgovor kot jaz). Verjetno je to, da ustvariš zamrznjen trenutek preden tvoje telo spremeni nosečnost največji motivator celega podviga. Vendar kot je Tim Carney modro ugotovil v tej seriji pred menoj, so točno te spremembe tvojega telesa tisto, kar bo povzročilo, da te moški ljubi še bolj, seveda, če resnično ljubi celo tebe in ne le tvoje telo.”

” Možje, ki dobijo v dar tovrstne fotografije bodo morda izzvani, da pokažejo nanje, ko s strani svoje ženske dobijo tisto nostalgično vprašanje; “Kdaj sem bila najlepša?” Vendar moški, ki ljubi svojo ženo – njeno telo, um in dušo – pozna odgovor: Jutri.”

Moj dragi je komentiral samo; Res je.

Kaj me je celotna izkušnja naučila?

Potrdila je dejstvo, da ni modro česarkoli početi zaradi nekoga drugega.
Vse je tukaj Zate.

Pomembno je, da karkoli počneš vedno počneš zaradi Sebe in ne zaradi osebe na drugi strani.
In to utegne biti večji izziv kot si morda misliš.

V praksi sem ugotovila, da ženske pogosto počnemo stvari za druge kot izgovor za to, da se jih sploh lotimo.
Ker če tega ne bi delala za svojega moškega, potem se tega sploh ne bi lotila.

Pogosto je moški izgovor za to, da si podariš izkušnjo, o kateri sanjaš.
Vendar ti zagotavljam, da boš imela od vsega skupaj precej več, če si boš povedala resnico in si boš tovrstno fotografiranje podarila. Sama sebi.
Radikalna iskrenost še vedno zmaga.

Če se odločiš za Boudoir fotografiranje, naj bo to darilo Sebi.
Dovoli si, da resnično si tam, v trenutku.
Da v tem uživaš na polno.
Zase.

Naj bo to tvoj Čas Zate.
Trenutek ujet v fotografiji.
Lepota ovekovečena Zate.

Ker ga ni lepšega darila od spoznanja, da si lepa.
Točno takšna kot si.
Spoznanja, da v sebi nosiš tisto nekaj, kar iščeš zunaj sebe.
In kar morda upaš, da ti bo dal nekdo drug. Tvoj moški. Fotograf.
Tisti pok fotografij, ki jih boš dobila v spomin.

Nihče ti ne more dati tega, kar že imaš.
Vse to je v tebi.

In moja izkušnja?
Samo pritrdila je temu, kar sem v zadnjih letih spoznala o sebi.
Ko skozi fotografije vidim izvorne kvalitete moje Duše, ki jih dnevno tankam in zadnja leta pridno utelešam skozi prakse izžarevanja, tako da jih dobesedno diham, vem, da sem na pravi poti.

Teh 50 fotografij je Zame.
Danes to vem tako gotovo kot sedim tukaj in tole pišem.

To je moje darilo Sebi.

P.S. Komentar mojega dragega na fotke; Všeč so mi.

Toliko o gostobesednosti moških. Hi-hi :)

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

O tem, kaj je največja skrivnost ženske, ki jo moški obožuje sem spisala eKnjigo, ki je plod devetletnega strastnega raziskovanja ženstvenosti in predvsem moje nejevere. Več s teboj delim v eKnjigi, pofočkaš se >>>tukaj<<<