Preobrazba

Ko se rodiš na novo

Lahko bi rekla, da sem veteran v svojem raziskovanju lastnih globin, prekopavanju notranjih vrtov in puljenju plevela. Zelo rada sem obiskovala vse vrste seminarjev, brala na tone knjig in imela vrsto čudovitih vpogledov tako imenovanih “peak experience” vrhuncev v spoznavanju sebe. Dokler nisem ugotovila, da sledim mnogim stvarem, delam mnogo terapij, uporabljam številne tehnike, in vendar ne poznam sebe. Takrat sem obrnila svoj pogled namesto ven iz sebe vase in spoznala mnoge nelepe, grde, temne strani sebe. Z veliko poguma sem jih objemala in se soočala sama s seboj.
Nato sem dojela, da je pravzaprav moja izbira kakšne poti ubiram, kaj izbiram v življenju, kaj pravzaprav soustvarjam svoj svet. In ker mi je bilo trpljenje tako blizu, sem se še kar nekaj časa trpinčila za male stvari, ki sem jih počela, ker niso bile v skladu s tem v kaj sem verjela, z mojimi prepričanji o sebi.
Potem sem se prebudila. Ustavila sem se. In ustavitev je prišla v obliki zanimive situacije, ko sem s strani dveh nutricistk dobila čisto diametralno nasprotni informaciji. Torej ali je boljša himalajska ali morska sol? Totalno brezvezna zadeva in vendar se je izkazala za izjemno močno dilemo, ki me je ustavila. Vprašala sem sebe, kaj to pomeni meni? Kaj moja telesna deva pravi na to? Kaj je bolje za moje telo? In se zavedla, da je v meni izjemen vir modrosti, ki pove točno tisto, kar je prav zame.
In tako sem začela prakticirati, da hodim k notranjemu vodnjaku modrosti, da se obračam na modreca v meni in spoznanja me vsakič znova presunejo. Vse to je spremenilo moj pogled na svet in moj način delovanja. Na novo sem postavila parametre delovanja in danes se rojevam v nov cikel v mojem življenju. Danes praznujem moje novo rojstvo. Čas je za rast, čas je za širitev. In danes vem kaj je strast, kako je čutiti v meni, kako jo živeti in deliti.
Končno sem se osvobodila vseh tehnik in moških duhovnih praks in dojela, da so mi ženske duhovne prakse bliže. Resnično sem dojela in sprejela, da sem ženska in zato objemam v sebi predajo, sprejemljivost in polnost v vseh njenih izrazih in si dovolim, da je moj moški 100% prisoten, usmerjen, fokusiran in v opazovanju ženske. Da sijem lepoto, izžarevam svojo toplino in sem v služenju z negovanjem in milino, ki ju nosim v sebi. Hvaležna sem, da sem kjer sem in da čutim izpolnjenost, polnost.
Zdaj je čas, da opravim kompletno čiščenje, da postavim vse na novo in zato je moj današnji dan posvečen meni, mojemu svetemu prostoru, mojemu templju.
Namarie
Taja

Resnica

Živimo v svetu, kjer so krize sestavni del našega življenja.
Soočamo se s podnebnimi spremembami, političnimi krizami, propadanjem sistemov, vojnami, boleznimi, pomanjkanjem hrane in vode, na različnih delih sveta. Vse to so krize, ki so del našega vsakdana, to je dejstvo in če jih poskušate zanikati ste kot noj, ki glavo tišči v pesku, medtem ko se okoli njega dogaja življenje.

Tisto kar predstavlja veliko težavo je, da se večina tistih, ki niso zarili glave v pesek, kajti ta del težave zanika, s krizami poskuša spopadati logično in razumsko. Vendar je za krize značilno to, da nimajo rešitev, vsaj ne logičnih linearnih rešitev, ko je potrebno narediti tole in tole, da se kriza preneha.

Kriza je nekaj kar je nelogično, nerazumljivo in kjer nam razum ne more pomagati. Če bomo čakali na analize in podatke, poročila in pripravo ustreznih ukrepov in bomo dragoceni čas zapravljali za proučevanje težav, bo težav le še več, rešitev pa od nikoder.

Se torej sploh čudimo čemu se kriza le poglablja in poglablja ne glede na to, kako mrzlično se iščejo rešitve za rešitev krize na razumskem nivoju?

Zakon privlačnosti pravi, tja kamor usmerjate svojo pozornost, tisto raste in se poglablja. Celotno človeštvo se osredotoča na težave in na krize. In kaj se poglablja? Tisto čemur namenjamo pozornost in energijo… odgovorite si sami.

Albert Einstein je nekoč rekel: “Zelo pomemben je nov način razmišljanja, če hoče človeštvo preživeti in doseči višje ravni.”

Seveda se zavedamo težav, večina veleumov sveta se trenutno ukvarja z njimi, vendar če želimo resnično narediti spremembo, bomo morali začeti razmišljati drugače. Predvsem se bo potrebno iz glave premakniti tja, kjer so informacije, kako iz krize … v srce. Vendar pozor. Srce deluje nelogično, je intuitivno, potisne nas v neznano, ne daje nam varnosti in vendar je edina rešitev, ki jo imamo na voljo. Srce nas povezuje, medtem ko um ločuje, srce pomaga in želi služiti drugim, um v krempljih ega želi služiti samo sebi in lastnemu ugodju, srce čuti in pozna sočutje, um zanika ali obsoja, sodi in obtožuje. Katera izbira vam je bolj simpatična?

Seveda bi vsi šli radi v srce. Vendar se pojavi težava v prehodu iz uma v srce, kajti od nas zahteva, da žrtvujemo vse tisto, kar nam ne služi več, udobje, varnost, navezanost, pomembnost. Zveni znano?

Trenutna kriza od nas zahteva točno to. Seveda jo doživljamo precej bolj tragično. Pa vendar se dogaja ta ista zgodba …. razpadanje sistemov, izguba varnosti, izguba udobja, izguba navezanosti na stvari in ljudi, ki odhajajo iz naših življenj in izguba samopomembnosti, pomembnosti stvari v naših življenjih. Vse kar se nam je zdelo najbolj pomembno nam je odvzeto. Sliši se kot bolna igra Univerzuma, vendar je vse odvisno od tega kako gledaš na stvari.

Ali vidiš kozarec kot na pol poln ali na poln prazen?

Da bi lahko napredovali in se razvijali, moramo vedeti kdo smo in od kod prihajamo. To je ena najglobjih resnic, ki jih naša bit čuti in deli z nami vedno bolj pogosto. Moja hvaležnost, da sem poslušala sebe in sledila ciklom, stopala po poti spominjanja sebe z relativno majhnim uporom je neizmerna.
Danes vem kdo sem in kam grem. In želim pomagati tistim, ki so se zataknili in ne najdejo poti naprej. In to počnem vsak dan svojega življenja. Z vedno večjo hvalžnostjo za vse kar mi je dano in vse kar lahko storim zato, da se premaknemo naprej, samo naprej, vedno znova naprej.

Resnica je, da je vse že v nas, samo odkriti moramo to v sebi.

Resnica je tudi, da ko odkrijemo, kdo smo in se zgodi prebujenje v naši notranjosti, še nismo tam. Soočiti se je potrebno z vsem, kar stoji med nami in tem božanskim jazom. Soočiti se je potrebno z vso svojo notranjo kramo, prepričanji, vzorci, ki smo jih sprejeli za svoje, pa nam ne služijo več. Tisti, ki mislijo, da tega koraka ne bo potrebno opraviti se globoko motijo in zelo jim teče voda v grlo. Kajti, da utelesiš in živiš božansko v sebi se moraš najprej soočiti z vsem za kar meniš, da ni božansko v sebi. To pa se odseva v tvojem zunanjem svetu vsak dan znova.

Alkimisti so to vedeli in zato so pridno svinec preobražali v duhovno zlato v sebi. Da jih ne bi preganjali kot čarovnice so poleg tega namešali celo vrsto kemijskih zvarkov in opravljali vrsto poizkusov, v sami biti pa je šlo za notranjo alkimijo.
In če hočete opraviti notranje očiščenje potrebujete svojo alkemično posodo, ki jo ustvarite v sebi. Gre za sveti prostor v katerem se alkimija izvaja.

In bolj ko se količina zlata povečuje, močneje svetiš in več vešč pritegneš k sebi. Kajti še vedno ljudje mislijo, da se bodo spremenili in razsvetlili, če se bodo dotaknili nekoga, ki je to naredil.

Všeč mi je prispodoba o metulju in gosenici. Kajti metulj ne more dokazati gosenici in ji pokazati kako postati metulj, lahko pa v njej zbudi upanje, hrepenenje, ki gosenico vodi po poti, da postane metulj.

Zato postanite metulji.
Očistite svojo notranjost vsega svinca in zasijte v vsej svoji lepoti. Če tako začutite se lahko vaš vodnik na poti, z največjim veseljem, kajti to je tisto kar navdihuje in izpolnjuje mene. Ko opazujem ljudi, ki spreminjajo svoja življenja in z veliko gracioznosti in miline stopajo skozi spremembe, ki sem jih sama delala precej bolj grobo, težko in z večjim mučenjem.

Tukaj sem, da služim drugim, da postanejo svoja najveličastnejša, najboljša različica sebe kajti s tem, ko odpiram vrata za druge utelešam in živim svojo dušno misijo, izpolnjujem svojo božansko nalogo. In ni je lepše stvari na svetu kot živeti to, za kar si se rodil.

Bodi kar si – božanski.

Namarie
Taja Albolena

Potresi

Ko sem danes zjutraj na FB prebrala, da je bil potres v Čilu, me je stisnilo pri srcu. Ko sem pripravljala junijsko številko Namarie sem napisala med napovedi, da predvsem za 1.7. astrologi napovedujejo potrese in potem mi je zmrznil računalnik. Vse kar sem napisala sem izgubila in to sem vzela na znanje, da morda ni modro, da o tem pišem. No pa se je začelo že kar s prvim mrkom od treh. Pretreslo me je, ker se mi je potrdilo to, kar sem že konec maja, ko sem pripravljala prispevke to zaznala, pa sem raje zanikala v sebi.

Potresi so samo odsev nas, ljudi, prebivalcev Zemlje. Kajti preko povezave Zemlja-srce-možgani-celice vplivamo na Zemljo z vsem, kar je v nas, z vsemi svojimi čustvi-mislimi-občutki. In ko mi ljudje rečejo, da zdravijo Zemljo se samo nasmehnem, ker Zemlja se zdravi sama, mi le zdravimo sami sebe, skozi projekcijo, ki jo vidimo v Zemlji.
To kar počnemo z gozdovi delamo svojemu imunskemu sistemu, svojim pljučam, ki skrbijo za reciklažo zraka. Kar počnemo z vodami, delamo sebi, svoji krvi in svojim notranjim tekočinam. Svojim ledvicam, svojemu črevesju. Nič ni zunaj nas, vse je v nas.

In notranji potresi, in pretresi, ki se dogajajo v ljudeh se preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja kažejo v našem zunanjem svetu kot potresi in pretresi po svetu. Naše notranje bitke in vojne, ki jih bijemo v sebi se kažejo v svetu kot zunanje vojne in bitke, ki jih gledamo. Sami sebi smo najhujši sodniki in to sojenje gledamo zunaj sebe.

In če kdo misli, da lahko temu ubeži ali pa se temu izogne, se moti. Kajti vse spremembe, ki jih dela Zemlja, ki se dviga v novo zavest moramo zaradi povezave Zemlja-srce-možgani-celice narediti tudi vsi mi. In vse kar naredimo mi preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja vpliva na naš planet. In ker nas nam lenoba kot eden izmed sedmih demonov prepričuje, da lahko zavlačujemo, zavlačujemo že 11 let. To kar delamo danes, naj bi v idealnem svetu naredili pred letom 2000. Tak je bil plan. Pa ga nekako nismo izpolnili. Zato je zdaj tako intenzivno in ljudje dihajo na škrge, ker zdaj gre pa zares, prej smo imeli izbiro, zdaj pa Zemlja dela svoje. Lahko gremo vštric z njo ali pa se borimo, se upiramo, brcamo in grizemo, pa s tem samo otežujemo popotovanje zase.

Zato dragi moji prepoznajte strahove. Soočite se s svojimi strahovi, kajti preprečujejo vam zavestno povezavo s srcem in z Zemljo. Globoko dihajte, kajti tako boste šli ven iz zakrčenosti. Povežite se z Zemljo in Univerzumom. Soočite se s samopomembnostjo, vsi šamani pravijo, da je to tista zver, ki jo moramo vsi narediti za zaveznika. In kot pravijo mistiki, letite pod radarjem, bodite skromni in ponižni. Le tako ste lahko vse, kar ste.

Kajti žrtvovati moramo vse kar smo, na svojem notranjem oltarju v srcu, da iz pepela vstane feniks, novo bitje moči, nova povezanost, novo zavedanje.
Imejte se radi. In uravnovešanjte svoje notranje potrese in kataklizme. Tako bomo tudi v zunanjem svetu šli čez tole prehodno obdobje precej bolj lahkotno.

Ni več časa, da bi se zanašali na druge in čakali, da bo to naredil nekdo namesto nas. VSI moramo narediti to, vsak v sebi!

Želim vam prijetno in mirno popotovanje, čeprav v turbulencah ali na makadamski cesti .
Namaste
Taja

Spoznaj sebe

Prav neverjetno je, koliko izgovorov imamo, da ne počnemo tega, kar imamo radi, kar nam je ljubo in kar si želimo početi. Živimo v času, ko moramo dojeti, da si moramo dovoliti in dopustiti, da se nam dogajajo najboljše stvari, kajti mi smo tisti, ki ustvarjamo svet v katerem živimo.

Že pred časom sem spoznala, da imamo na voljo dva načina kako živeti svoje življenje;
tako da smo odgovorni za svoje odločitve in izbire ter pilotiramo sami
ali pa smo na avtopilotu.

Ko prevzamemo odgovornost za svoje izbire to enostavno pomeni, da imamo sposobnost izbire odgovora oziroma odziva na situacijo.

Paradigma žrtve pa je osnovana na odzivanju na okoliščine, ko okoliščine, položaj ali naučeno krivimo za svojo situacijo in smo na avtopilotu. Tisti, ki imajo občutek, da so žrtve, ne sprejemajo odgovornosti za svoje izbire, imajo občutek, da nimajo nadzora nad seboj in ne upravljajo s svojim življenjem in usodo. Običajno za svoj položaj krivijo druge ljudi, okoliščine ali celo zvezde.
Dejstvo je, da sami izberejo, pa naj bo zavestno ali nezavedno, da jih naučeno in okoliščine nadzirajo. Tako so pod vplivom fizičnega okolja (vreme) in družbenega okolja (obnašanje drugih). Svoje čustveno življenje izgrajujejo na obnašanju drugih do njih ter dovoljujejo, da drugi nadzorujejo njihove slabosti. Ko rečejo, da niso odgovorni za izbire, iz sebe naredijo nemočno žrtev. V takem primeru se spravijo v negiben položaj v pomožnosti negativni situaciji. Običajno se pritožujejo, sitnarijo in kritizirajo druge, vendar to njihovo obtoževanje le poudari slabosti tistih nad katerimi se pritožujejo. Tako izhlapi vsakršna možnost, da bi pozitivno vplivali na situacijo.

Edina možnost, če želite situacijo izboljšati je, da spremenite tisto, nad čemer imate nadzor – sebe. Edina pot je pot vase in tako nehate preoblikovati druge in se začnete ukvarjati s svojimi lastnimi slabostmi. In tako morate najprej spoznati sebe – kdo sem?
In tukaj je izjemno pomembno razumevanje refleksije, odsevov, ki vam jih kažejo drugi in kako to prepoznati v sebi. Skozi življenje ustvarjate medsebojne odnose, ki vam odsevajo nazaj tiste stvari, v povezavi s katerimi imate naboj.
Ste opazili, da v svoje življenje prikličete tisto, kar najmanj izbirate, da bi doživeli? V svojem nesprejemanju ustvarite naboj in ta naboj to pripelje v vaše življenje.

Ko se le odzivate na situacije in ne sprejemate odgovornosti za izbire, živite svoje življenje brez notranjega žara, navdiha in brez strategije, kako v svojem življenju živeti svoj najvišji potencial in svoj »klic«.

V življenju gremo skozi tri faze; v prvi opravljamo svoje delo, v drugi gradimo kariero in v tretji fazi se odzovemo na svoj »klic« in smo to kar smo.
Večina ljudi svoje življenje preživi brez da bi spoznali svojo usmeritev, svoj namen in svoj »klic«. Če ne poznamo svoje usmeritve, potem ne moremo biti svetilnik drugim.
Najprej moramo vedeti kaj želimo v življenju, kaj nas navdihuje, kaj je naš notranji klic? Kaj je tisto, kar nas izpolnjuje?
Izpolnitev ne pomeni, da ne delate napak, vendar če jo že naredite, jo naredite z užitkom, ker veste kaj počnete v življenju in se iz svojih napk tudi veliko naučite. Tako sprejmete svoje omejitve in si hkrati priznate svoje potenciale. Vse je v popolnem božanskem redu.

Več na to temo v novem seminarju Spoznaj sebe! v maju.

Namaste
Taja


Kaos

Khaos prihaja iz grščine in pomeni izvorno praznino, prostor. Kaos je izjemno močno orodje in vsi ljudje imamo sposobnost ustvariti kaos v svojem življenju. Pogosto ustvarimo kaos takrat, ko se želimo nečemu izogniti. Običajno kaos ustvarjamo takrat, ko se nam resnica preveč pribljiža.

Kaos ima energijo, da naredi spremembo, hkrati pa s seboj prinaša uničenje, kajti če hočemo nekaj ustvariti moramo najprej nekaj “uničiti” oziroma odpustiti iz svojega življenja. Največji izziv s katerim smo soočeni v tem času je, da namesto da zbežimo, vstopimo direktno v kaos. Pri kaosu gre za obliko neorganiziranosti.

Dejstvo je, da v tem trenutku želimo živeti v dveh svetovih hkrati – v zunanjem svetu in notranjem svetu naše duše. Od božanskega želimo vodstvo, ki nam bo zagotovilo, da bomo varni v zunanjem svetu, hkrati pa nismo pripravljeni sprejeti in izkusiti božanskega. V resnici želimo, da so angeli in bog z nami, vendar pod našimi pogoji in na način kot si ga mi predstavljamo. Vendar božansko stvari rešuje na svoj način. In spremembe običajno ustvarjajo kaos, če nismo sprejeti in objeti sprememb, ki se nam dogajajo.

Kaos torej odpira nove poti in nove možnosti, je ravno toliko kreativen kot destruktiven. Kaos je tudi izraz božanskega. In božanski kaos odpira okna prostoru za novo, je okno spremembe. Predniki so verjeli, da znaki in vizije prihajajo iz božanskega kaosa. Če se bojimo česarkoli, ustvarjamo kaos, da ne bi videli resnice. Pogosto nas je strah vodstva, ki ga dobimo, vodstva, ki izhaja s strani božanskega. In tako izberemo, da gremo skozi življenje tako, da ustvarjamo zmešnjavo, se pritožujemo in kričimo. Naša izbira je ali gremo skozi življenje kriče ali radostno.

Kaos pomeni, da se vaše življenje spreminja. Sprejmnite spremembo! Sprememba, ki se dogaja se dogaja zato, ker je potrebno ponovno nastaviti svoj notranji kompas. Dogaja se mi, da dobim navodila preden se stvari začnejo dogajati in tudi tokrat so mi decembra moji vodniki dali navodilo, naj ponovno nastavim svoj notranji kompas. Temu je sledilo vikend popotovanje vase, ki se je v treh mesecih izkristaliziralo v coaching in v vodenje kako uresničiti svoje sanje. Na plan prihajajo moje sanje, vse kar sem sanjala kot majhen otrok, zdaj se dogaja – big time :)

Zato ne bojte se sprememb, stopite skozi kaos in enostavno bodite to kar ste.

In ne pozabite, sprememba je konstanta, je dejstvo življenja, vse se nenehno spreminja.

Časi v katerih živimo nas silijo v to, da najdemo sami sebe in da živimo svoje sanje. Ko razpada vse v zunanjem svetu je to zelo jasen znak, da moramo po vodstvo in usmeritev nazaj vase. Gre tudi za to, da se nehamo zanašati na stvari v zunanjem svetu. Dejstvo je, da pričakovanja ne prinašajo tega, kar želimo, nič ni samo po sebi umevno, vse je stvar izbire.

Zato izbirajte modro in v skladu s svojo življenjsko namero, življenjsko misijo. V prihodnjih mesecih pripravljam vikend popotovanje Ponovno nastavite svoj notranji kompas z navodili kako uresničiti svoje sanje!

Just do it!

Čas tranzicije, čas sprememb

Z dogodki na Japonskem smo čisto zares vstopili v novo dobo, kakorkoli jo že imenujemo. Po Zemlji se širi val sočutja in topline, kot odziv na šok in neizmerno izgubo, ki jo čutijo mnogi. V tem času velikih izzivih se dogaja sprememba kolektivne paradigme, kajti ob takih katastrofah, se nam zelo močno razjasni to, kar je v življenju posameznika resnično pomembno. Kaj so vrednote, ki ostanejo, ko izgine vse fizično, ko izgubiš tebi ljube, ko ostaneš brez vsega? Gre za trenutek, ko se vsi, zavestno ali nezavedno sprašujemo, kaj nam resnično nekaj pomeni? Kaj nam pomeni največ?
Povezanost, sočutje, ljubezen, toplina?

Prižigamo sveče po vsem svetu in vendar, kaj je simbol sveče, ognja, plamena? Upanje, jasnost, povezanost, toplina, ljubezen,… Ne moremo zanikati darov, ki nam jih take katastrofe prinesejo, če si dovolimo čutiti. To je trenutno največji izziv, čutiti.

Naša kultura je prepojena z razumom in to kar se mora vzpostaviti je ravnovesje med razumom in srcem o čemer govorijo vsi. In vendar je razlika med enim in drugim pristopom v tem, da je razum povezan z voljo in delovanjem od zunaj navznoter, s potrebo po spreminjanju, sojenjem, obsojanjem in kritiko ter delovanjem. Medtem, ko je srce povezano z namero in delovanjem od znotraj navzven, s sočutjem in čutenjem, sprejemanjem, odpuščanjem in bivanjem. Dovolj je, da samo si. In tega ti nihče ne more razločiti. To ali čutiš ali pa ne čutiš – v srcu.

Sočutje je pot, po kateri nas pot vodi v tem kaotičnem času in sočutje v sebi skriva mnoga darila, za katere je čas, da jih prepoznamo in začnemo uporabljati. Kot je tišina in blagoslov, molitev in kontemplacija. V tem času sedaj moramo logiko in razum povezati z modrostjo in sočutjem, modrostjo srca.

Sočutje je kvaliteta misli, občutkov in čustev. Misli brez pričakovanj in brez navezanosti na zunanje dejavnike. Občutkov brez pogojevanja. In čustev brez naboja polarnosti, ko nisi za ali proti, samo si. Gre za dovoljevanje, da si kar si. Največji izziv pred katerim stojimo je, a smo popolnoma del življenja, ga živimo brez da izgubimo integriteto svoje prave narave, svojega resničnega jaza.

Zdaj je pravi čas, da se vprašamo; kdo sem? Kam grem? Kaj so moje sanje?

Kot bitje sočutja, kot razlaga Gregg Braden, imamo priložnost videti stvari onkraj tega kar je dobro in slabo v nekem dogodku. Skozi sočutje lahko akcije drugih vidimo v njihovi čistosti predaje, namesto da sodimo izkušnjo ali pogoje. To kar delamo je manj pomembno od tega, kaj postanemo skozi delovanje. Sočutje je tvoja izbira odziva, ki se rodi iz akcije in ne iz reakcije.
Sami smo odgovorni za svoje odzive, ki so najbolj primerni za določeno situacijo. Sočutje enostavno je. Ne pozna “moral bi” ali “ne bi smel” ali “to bi bilo bolje kot” pristopa. Enostavno je.

Ena od stvari, na katere nas ta čas tranzicije nenehno opominja in vedno bolj nas bo je, da je življenje neizmerno dragoceno.

Koliko cenite to, kar vam je dano? Ali to dragocenost, kar vi ste, delite z drugimi ali samo želite preživeti?

Mnogi se name obračajo v strahu, z vprašanji kot kaj zdaj, kaj nas čaka, kaj se bo zgodilo, se kaj takega lahko zgodi meni?

Jaz pravim, da sami kreiramo svojo prihodnost s svojimi odzivi v tem trenutku. Iz kje manifestirate svoj jutri, iz strahu ali iz ljubezni? Kajti v resnici sta to edini izbiri, ki ju imamo na voljo.

Mnogi ljudje se na katastrofe odzovejo z zanikanjem, ko enostavno nočejo gledati, brati, videti, vedeti, slišati, kaj se dogaja.In potem pravijo, da so obdelali šok in so pomirjeni s tem kar se dogaja. Gre za način preživetja, ko se želiš izogniti šoku, nočeš, da bi stvari vplivale nate in zato izbereš ločitev od vsega.
Drugi pogost odziv je polarnost sojenja, ko delimo stvari na dobre in slabe. Pogosto v tem kontekstu govorimo o karmi in o tem, da so ljudje pač izbrali tako smrt in da so vnaprej vedeli, kaj so izbrali. In vendar je tudi sojenje in delitev na dobro ali slabo del ločevanja znotraj nas samih.
Resnična izbira pride skozi sočutje. Ko si dovoliš čutiti in vendar prepoznaš, da to ne bi bilo potrebno, če bi drugače izbrali kolektivno gledano. Gre za prepoznavanje situacije brez strahu in ločevanja, ko si žalosten in si dovoliš čutiti izgubo nečesa dragocenega, vseh teh življenj ljudi, njihove unikatnosti in posebnosti. Ko samo si v pričevanju in prepoznavanju tega kar je.

Pripravljenost, da sami izberemo svojo reakcijo in spremenimo strah v ljubezen je najmočnejša izbira, ki nam je na voljo. In to lahko naredimo skozi blagoslov. Blagoslov ustvari energetsko odprtost skozi katero vstopijo možnosti, nove priložnosti in darila življenja.

Zato blagoslavljam to izbiro prebivalcev Japonske, da spoznajo sebe na tak način, skozi to katastrofo.
Blagoslavljam zemljo, ki se v svojem prehodu trese in premika in s tem povzroča da ugašajo življenja ljudi.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so gradili in ustvarjali, da so voljni opazovati uničenje svoje kreacije.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so se tako ljubili, da so bili voljni dati življenje, da se lahko prepoznajo kot tisti, ki so dali svoje življenje.
Blagoslavljam vse sebe kot opazovalca teh dogodkov, da se lahko spoznam v pričevanju vsega, kar se dogaja.

Moja izbira je, da sem sočutna, da blagoslavljam in da sem. Izbiram ljubezen, dan za dnem, minuto za minuto, izbiram luč.

DIVINE.SI

Uresničite svoje sanje

Iskreno povedano sem mislila, da več ljudi živi v realnosti brez strahu. Vendar ugotavljam, da je vedno več strahu na površju ali v zavednem ljudi, bolj ko se energija gosti in hitreje ko se premikamo in manifestiramo to, kar je v nas.
Gregg Braden je že dobrih 10 let nazaj lepo povedal, da smo v času, ko bomo morali začeti uporabljati notranjo tehnologijo namesto da se zanašamo in osredotočamo na zunanjo tehnologijo. Opažam, da tehnike in načini manifestacije skozi voljo ne delujejo več kot smo bili vajeni, kajti volja prepušča mesto nameri in srcu. In če želimo manifestirati iz srca, moramo biti v integriteti sami s seboj.

Kaj pomeni integriteta? Zelo preprosto celovitost in celostnost ali wholeness po angleško. In vendar je najpomembnejša komponenta integriteta v tem času, da sami sebi ne lažemo, da si povemo resnico! Kdaj ste si nazadnje povedali resnico?

Pomlad je čas inventure, no pomladnega čiščenja in modro bi bilo pogledati pri sebi, kako pozitivno usmerjeni ste oziroma koliko strahu je v vas. Saj veste tisto o strahu, zunaj ga nič ni, znotraj je pa votel. Pot v luč vodi skozi temo ali drugače pot v ljubezen vodi skozi strah. Tako ali drugae se bo treba soočiti s strahovi v sebi. In če tega ne bomo storili, s svojimi strahovi le hranimo temo na planetu, v kolektivnem nezavednem.

In kaj je pravzaprav tema? Zgolj in samo odsotnost svetlobe. Nič več in nič manj. Dejstvo je, da je strah tam, kjer ni ljubezni. Kjer sebe ne maramo, se kritiziramo, obsojamo, sodimo in zanikamo, tsm je odsotnost luči. Vendar pa je prijem teme vedno večji in če nič ne narediš v zvezi s svojo notranjo temo (odsotnostjo svetlobe) te zagrabijo mlini večjih razsežnosti.
In vendar vem, ko gledam v strah ujete ljudi, da ne morem narediti namesto njih čisto ničesar. Lahko sem luč. In lahko svoj plamen razširim in ga povečam, da je bolj jasen. In vendar je odločitev vsakega posameznika ali sprejme luč ali ne. In ni samo po sebi umevno, če meditiraš, in delaš na sebi že 20 let, da si v ljubezni in v tebi ni več strahu. Gre za odločitev in gre za to, da imaš pogum, da stopiš v svojo temo. Vedno znova in znova in znova.

Zato bodi luč. Izberi ljubezen. In naj bo prehod v katerem smo nežen, tekoč in milosten.

Kaj so moje sanje? Voditi ljudi v luč. Zdaj jih sprejemam, po 17 letih, kar sem imela sanje v katerih sem izbrala luč in od nekje potegnila sijočo piramido, ko so k meni prišli “temni” in želeli, da se jih pridružim. Danes vem, iz teme v luč, iz strahu v ljubezen. V vseh teh letih in različnih modalnostih sem se mojstrila v tem, da znam voditi iz teme v luč z razumevanjem, sočutjem, pogumom, svetostjo, prijaznostjo in modrostjo, z roko v roki z milostmi, ki so nam dane, naše zaveznice, ki nas vodijo iz teme v luč, iz strahu v ljubezen.

In zato izbiraj modro in vedi, strah je le odsotnost ljubezni. In tema je le odsotnost luči.

Naj bo luč!

DIVINE.SI

Čisto navaden dan

Se tudi vam zdi današnji dan en čisto navaden dan?
No, ni. Vsaj zame ne.

Začela sem že zgodaj in se že cel dan čudim svoji čudni raztresenosti, kajti ni tske sorte, kot jo poznam. Na primer; zjutraj sem dvakrat plačala parkirnino. Nič nenavadnega, če je ne bi plačala za isto obdobje. In to čisto hladnokrvno. Eno sem plačala ob 7.35 za uro in pol, iztekla se je ob 9.40. In nato sem ob 9. plačala še eno, do 10.ure. In dojela sem šele, ko sem drugi listek prinesla v avto. In vmes sem šla napolnit Urbano, tako da ni bilo v naglici ali stresu, da se razumemo.
Mojo Lailo sem prišla iskat ob 9. uri, namesto ob 10. In to sem dojela šele, ko sem učiteljici že obrazložila, da jo moram peljati k zobozdravniku. K sreči je moj otrok zelo zavzet za šolo in se je uprl. Šele takrat sem dojela, da nekaj ne štima.
Nenavadno? Zame zelo.

V zadnjem tednu mi je računalnik naredil famozni “črni ekran” tudi do 4x na dan. Ja sončna aktivnost.
Potem sem dobila informacije glede povečanega delovanja vulkanov na Havajih v februarju in začetku marca. Zanimivo, glede na to, da sem brala, da so napovedani izbruhi vulkanov po vsem svetu.

Spememba se dogaja.
Danes vstopamo v zadnjo galaktično noč, kot so jo poimenovali Maji. Od 9.3. do 28.10.2011 bomo v intenzivnem času sprememb, čiščenja, preobrazbe. In veseli me, da se stvari razkrivajo, saj jih le tako lahko počistimo vsak v sebi. Ko si stvari pogledamo skozi svoje ogledalo sodb in obsodb zelo hitro dojamemo, da je vse naše. In ko si sebe ogledaš še v ogledalu izgub hitro dojameš, kam pes taco moli.

Sprememba v katero vstopamo ima opraviti predvsem s spoštovanjem in cenjenjem vrednot vseh tistih, ki so bili tu pred nami. Sprejeti moramo svojo človeško dediščino v celotnem kompletu. Modrost prednikov kot tudi vsa neravnovesja, ki so bila ustvarjena lahko preobrazimo le mi – vsak v sebi. Ni več časa za igranje slepih miši in za zanikanje. vstopamo v zadnje dejanje razkrivanja, soočanja s samim seboj in preobražanja teme v luč ali strahu v ljubezen.

V svoji želji po ponovni povezanosti s svojo esenco se mnogi podajajo na iskanja zunaj sebe, v tujih kulturah in izročilih iščejo načine, kako nazaj do sebe. Že nekaj let govorim o tem, da je potrebno po sebe v notranjost in ne iskati načine, kako se poistovetiti z nečim zunaj sebe in se pretvarjati, da si to ti. Govorim iz lastnih izkušenj, kajti imela sem veliko dobrih, pa tudi ne tako posrečenih imitacij. Zdaj pa je čas, da vstopimo vase, v svojo notranjo noč in najdemo svojo notranjo luč, kajti saj veste kako gre pregovor, za vsakim dežjem posije sonce. Slej ko prej.

In za to, da se povežemo ne potrebujemo ritualov, vsaj ne zunanjih. Kajti kot sem rekla, sveti prostor miru in tišine ne ustvarjamo od zunaj navznoter, ustvarjamo ga v sebi in od znotraj navzven. To je esenca mojega učenja feng shuija, kajti v vsej svoji dolgoletni praksi sem dojela, da obešanje zvončkov in piščali, ogledal in ostale feng shui krame ne pomaga čisto nič, če človek ne zna ustvariti svetega prostora. In ustvari ga v sebi in iz sebe navzven. Deve so me naučile, da je energijsko uravnovešanje prvi korak na poti k preobrazbi doma. Kajti ko so ljudje primorani priti v stik s svojimi željami in svojimi strastmi, se v njih prebudi tisti del, ki jim pomaga udejanjati stvari v fizični realnosti.

In ne pozabite, smo natanko tam, kjer moramo biti. Vse je popolno tako kot je. Nič ni narobe z nikomer. Res pa je, da je večina precej razštelana in neuglašena na svojo lastno notranjo frekvenco.

Zato začnite kreirati od znotraj navzven. Objemite sebe v svoji polnosti in celovitosti. Bodite kar ste. In živite sebe, zdaj!

Vse dobre stvari so na tri

Mnogi so me spraševali zakaj svetujemo pri ponovni povezavi tri seanse. in zakaj je 333 tako pogosto prisotna ko govorimo o ponovni povezavi. V odgovor se mi je pripeljal slovenski pregovor, ki pravi, da so dobre stvari vedno tri.

Dejstvo je, da je tri prva številka, ki vključuje prostor ali formo. Trikotnik je prva geometrijska oblika. Tri dimenzije so potrebne, da se oblikuje fizična, trdna realnost. Trojka predstavlja trdnost, realnost, popolnost in celostnost.

Vse stvari, ki ponazarjajo celovitost in izpolnjenost so na tri:
trije aspekti boga; vsevednost, vseprisotnost in vsemogočnost (omniscience, omnipresence, omnipotence)
tri manifestacije boga; oče, mati in sin (sveti duh je ženskega spola in predstavlja mati)
imamo tri oblike časa – preteklost, sedanjost in prihodnost
človeška sposobnost kreacije poteka skozi misel, besedo in dejanje (misel, ki je skozi besedo meso postala)
materija vključuje tri kraljestva mineralno, rastlinsko in živalsko.
v pravljicah imamo tri sojenice in v mitologijah tri kralje, …

Na svojih popotovanjih sem ugotovila, da se vse stvari dogajajo skozi tri procese. Prvi je akcija, drugi reakcija in tretji sprejemanje. Število tri predstavlja božansko popolnost.

Ko sem začela z reconnection procesi sem ugotovila, da je smiselno delati 3 uravnovešanja ali reconnective healing seanse, ko gre za velika neravnovesja v polju ljudi in so le-ti nagnjeni k temu, da povzamejo staro realnost in stare navade. Dejstvo je namreč, da je pri katerikoli obliki zdravljenja ali uravnovešanja največji izziv za ljudi ravno rutina. Ko smo navajeni na neko rutino in na svet gledamo skozi neko perspektivo namreč težko dopustimo kakršnokoli spremembo. Oklepamo se znanega četudi nam ne služi in si tega ne želimo več.

Zato je prva faza v procesu vedno akcija, kar pomeni sprememba. V tej fazi se spoznamo z nečim, kar nam je neznano in kar nas vodi v spremembo. V drugi fazi pride do reakcije, kar pomeni, da nas bo sam proces peljal skozi vse tisto, kar nam preprečuje, da bi sprejeli novost. Na nek način dvojka simbolično predstavlja ločitev znotraj nas samih. Soočiti se bomo morali s svojo senco, z načini kako sami sebe sabotiramo, s svojimi občutki žrtve in tem kako hudo nam je. Na tej točki se odvije ključen prehod v smislu ali bomo nadaljevali ali bomo stvar opustili in šli nazaj v “stara jajca”, v svojo poznano realnost in rutine. Na tej točki mnogo ljudi odneha, saj se soočajo z izjemno močnimi notranjimi silami, ki so pogosto premočne, da bi se z njimi lahko borili, ne upajo pa se jim prepustiti. Pogosto ljudje po prvem srečanju poročajo, da so se počutili super, da je vse izjemno. Po drugi pa izbruhne v notranjosti cela vrsta stvari in procesov, ki so za mnoge ne le nerazumljivi, temveč tudi strašljivi.

Šele tretje srečanje stvari uravnovesi, jih utelesi in prizemlji. Tretje srečanje stvari integrira. Lahko bi rekli, da je tretje srečanje potrditev spremembe, ki se je zgodila.

Eric Pearl je proces ponovne povezave zastavil na petih srečanjih in petica predstavlja revolucijo, preobrat, predstavlja osvoboditev in simbolično božjo milost.
Pet je število milosti. Priporočljivo je narediti tri uravnovešanja in nato proces osebne povezave. Sama sem mnogim priporočila vsaj tri srečanja, prvič da se s frekvencami spoznate in sprožite proces in nato še proces osebne povezave, ki poteka v dveh srečanjih, da celoten proces zaključimo in utelesimo. Zame osebno je proces osebne ponovne povezave iniciacija in iniciacijo v vseh kulturah sveta izvede nekdo, ki predstavlja pričo, je opazovalec in vodnik skozi sam proces. Zame osebna ponovna povezava ni kar nekaj, jaz jo doživljam kot sveto dejanje potrditve odločitve, da si kar si in da povežeš vse dele sebe v enost. Seveda pa imajo vsake oči svojega malarja :)

Vse dobre stvari so na tri, vsaj tako pravijo stari, modri ljudje in v štirici se začne kreacija, ko se razkrijejo sveti trije principi boga skozi kreativno delo. Boga namreč prepoznamo po stvareh, ki jih je ustvaril. Primer tega so štirje vetrovi in štiri smeri neba; sever, jug, vzhod in zahod. Ppa štirje letni časi; pomlad, poletje, jesen in zima. Pa tudi izkušnja našega štiridimenzionalnega prostora; dolžina, širina, globina in čas. V resnici se večina ljudi ne zaveda, da ne živimo le v treh dimenzijah, kot večina verjame, temveč v štirih in četrta dimenzija je čas. Res je, da imamo tri prostorske dimenzije in je četrta v resnici prva časovna dimenzija in da se premikamo v drugo časovno dimenzijo vzporednih časovnih linij ali kot popularno rečemo vzporednih vesolij. Štiri je število naravne kreacije.

Ko potrdite spremembo sami pri sebi se začne faza ustvarjanja in manifestiranja vsega božanskega, kar ste in kar je v vas. Zato kreirajte in ustvarjajte z radostjo in navdušenjem, s strastjo in žarom notranjega otroka. Bodite kar ste in uživajte v življenju :)

DIVINE.SI

Ponovno povezani

Verjetno se vsi strinjamo, da se v zadnjem času dogaja ogromno sprememb. Neizmerno sem hvaležna, da sem kjer sem. Brez besed sem, ko pomislim, kakšni blagoslovi so del mojega življenja in kakšne učenja sprejemam vsak dan.
Objem otrok, močan stisk roke, ko ti čestitajo ob nastopu tvoje mojstrice na inštrumentu, v plesu, jutranji poljub moža in topel objem. Nasmeh neznanca na ulici in smeh s prijateljico v lokalu, skupen čaj in izjemen blagoslov duše, ki prepozna, da ji lahko daš, z njo deliš. Veselje ob spoznanju, da podpiraš in spodbujaš, da so ljudje to kar so. Čista radost življenja, ko dobiš sporočilo, da je prijateljica zanosila, se bo poročila, se seli v novo stanovanje, je kupila nov avto.
Preprostost bivanja in ravnovesje, ki se ju zavestno zavedam vsak dan … neprecenljivo. In tako malo je potrebno.

Vse kar moramo storiti je samo ponovna povezava s planetom, s tem kar smo. In kot to tako lepo razložijo Hatorjanci (spet mi berejo misli LOL) smo v fazi, ko je ponovna povezava s planetom nujna, kakorkoli jo bomo naredili. Svoje KA telo moramo priklopiti na nove frekvence, kar nam lepo kažejo naši otroci. Ti so na vibracije bolj občutljivi kot odrasli in nam odsevajo, kot zrcala našo nepovezanost in razpršenost kolektivno gledano. Njihovi izpadi agresije, nepozornost in težave, ki jih ustvarjajo s svojo “neprilagojenostjo” ali neudomačenostjo kažejo na nas in našo nepovezanost s sabo. In videti je, kot da bomo kolektivno gledano izbrali težjo pot, skozi senco, kajti če svoje duše ne vzamemo resno in je nočemo videti, jo zanikamo, najde svojo pot do nas skozi senčni aspekt, ki smo ga zanikali.

Prebudite se in odpustite, to je vse kar morate storiti. Prepoznajte lepoto okoli sebe in se zahvaljujte za vse, kar vam je dano. Naredite si svoje življenje bolj preprosto in bolj uravnovešeno. Če to ne bo šlo z lepa, bo šlo zgrda in ne pozabite, izbira je vedno v vaših rokah.

Dogaja se sprememba in sprememb ne maramo. In vendar so spremembe sestavni del našega življenja. Brez njih ne gre. In verjamite mi, iz prve roke, kajti ne maram delati sprememb in vedno se na finto vržem, da jo naredim, da je veliko lažje iti s tokom, kot se boriti z njim. In vedno, ko želimo biti bolj pristni, živeti bolj preprosto, se uravnovesiti, nedvomno sledijo spremembe. Spreminjati se začne paradigma, zamenjamo očala skozi katera gledamo na svet. Sprememba je povezana z razkrivanjem, ko na plan pridejo skrite, potlačene in zanikane lastnosti in deli nas samih, ki niso bili sprejemljivi, da jih objamemo in se z njimi pomirimo.
Senca je samo odsotnost luči, to je vse.

Zato posvetite v svojo senco in naj bo luč!

DIVINE.SI