Preobrazba

Kaos

, 0 Comments

Khaos prihaja iz grščine in pomeni izvorno praznino, prostor. Kaos je izjemno močno orodje in vsi ljudje imamo sposobnost ustvariti kaos v svojem življenju. Pogosto ustvarimo kaos takrat, ko se želimo nečemu izogniti. Običajno kaos ustvarjamo takrat, ko se nam resnica preveč pribljiža.

Kaos ima energijo, da naredi spremembo, hkrati pa s seboj prinaša uničenje, kajti če hočemo nekaj ustvariti moramo najprej nekaj “uničiti” oziroma odpustiti iz svojega življenja. Največji izziv s katerim smo soočeni v tem času je, da namesto da zbežimo, vstopimo direktno v kaos. Pri kaosu gre za obliko neorganiziranosti.

Dejstvo je, da v tem trenutku želimo živeti v dveh svetovih hkrati – v zunanjem svetu in notranjem svetu naše duše. Od božanskega želimo vodstvo, ki nam bo zagotovilo, da bomo varni v zunanjem svetu, hkrati pa nismo pripravljeni sprejeti in izkusiti božanskega. V resnici želimo, da so angeli in bog z nami, vendar pod našimi pogoji in na način kot si ga mi predstavljamo. Vendar božansko stvari rešuje na svoj način. In spremembe običajno ustvarjajo kaos, če nismo sprejeti in objeti sprememb, ki se nam dogajajo.

Kaos torej odpira nove poti in nove možnosti, je ravno toliko kreativen kot destruktiven. Kaos je tudi izraz božanskega. In božanski kaos odpira okna prostoru za novo, je okno spremembe. Predniki so verjeli, da znaki in vizije prihajajo iz božanskega kaosa. Če se bojimo česarkoli, ustvarjamo kaos, da ne bi videli resnice. Pogosto nas je strah vodstva, ki ga dobimo, vodstva, ki izhaja s strani božanskega. In tako izberemo, da gremo skozi življenje tako, da ustvarjamo zmešnjavo, se pritožujemo in kričimo. Naša izbira je ali gremo skozi življenje kriče ali radostno.

Kaos pomeni, da se vaše življenje spreminja. Sprejmnite spremembo! Sprememba, ki se dogaja se dogaja zato, ker je potrebno ponovno nastaviti svoj notranji kompas. Dogaja se mi, da dobim navodila preden se stvari začnejo dogajati in tudi tokrat so mi decembra moji vodniki dali navodilo, naj ponovno nastavim svoj notranji kompas. Temu je sledilo vikend popotovanje vase, ki se je v treh mesecih izkristaliziralo v coaching in v vodenje kako uresničiti svoje sanje. Na plan prihajajo moje sanje, vse kar sem sanjala kot majhen otrok, zdaj se dogaja – big time 🙂

Zato ne bojte se sprememb, stopite skozi kaos in enostavno bodite to kar ste.

In ne pozabite, sprememba je konstanta, je dejstvo življenja, vse se nenehno spreminja.

Časi v katerih živimo nas silijo v to, da najdemo sami sebe in da živimo svoje sanje. Ko razpada vse v zunanjem svetu je to zelo jasen znak, da moramo po vodstvo in usmeritev nazaj vase. Gre tudi za to, da se nehamo zanašati na stvari v zunanjem svetu. Dejstvo je, da pričakovanja ne prinašajo tega, kar želimo, nič ni samo po sebi umevno, vse je stvar izbire.

Zato izbirajte modro in v skladu s svojo življenjsko namero, življenjsko misijo.
POjdite ven in v polnosti zaživite!

Taja Albolena

Čas tranzicije, čas sprememb

, 0 Comments

Z dogodki na Japonskem smo čisto zares vstopili v novo dobo, kakorkoli jo že imenujemo. Po Zemlji se širi val sočutja in topline, kot odziv na šok in neizmerno izgubo, ki jo čutijo mnogi. V tem času velikih izzivih se dogaja sprememba kolektivne paradigme, kajti ob takih katastrofah, se nam zelo močno razjasni to, kar je v življenju posameznika resnično pomembno. Kaj so vrednote, ki ostanejo, ko izgine vse fizično, ko izgubiš tebi ljube, ko ostaneš brez vsega? Gre za trenutek, ko se vsi, zavestno ali nezavedno sprašujemo, kaj nam resnično nekaj pomeni? Kaj nam pomeni največ?
Povezanost, sočutje, ljubezen, toplina?

Prižigamo sveče po vsem svetu in vendar, kaj je simbol sveče, ognja, plamena? Upanje, jasnost, povezanost, toplina, ljubezen,… Ne moremo zanikati darov, ki nam jih take katastrofe prinesejo, če si dovolimo čutiti. To je trenutno največji izziv, čutiti.

Naša kultura je prepojena z razumom in to kar se mora vzpostaviti je ravnovesje med razumom in srcem o čemer govorijo vsi. In vendar je razlika med enim in drugim pristopom v tem, da je razum povezan z voljo in delovanjem od zunaj navznoter, s potrebo po spreminjanju, sojenjem, obsojanjem in kritiko ter delovanjem. Medtem, ko je srce povezano z namero in delovanjem od znotraj navzven, s sočutjem in čutenjem, sprejemanjem, odpuščanjem in bivanjem. Dovolj je, da samo si. In tega ti nihče ne more razločiti. To ali čutiš ali pa ne čutiš – v srcu.

Sočutje je pot, po kateri nas pot vodi v tem kaotičnem času in sočutje v sebi skriva mnoga darila, za katere je čas, da jih prepoznamo in začnemo uporabljati. Kot je tišina in blagoslov, molitev in kontemplacija. V tem času sedaj moramo logiko in razum povezati z modrostjo in sočutjem, modrostjo srca.

Sočutje je kvaliteta misli, občutkov in čustev. Misli brez pričakovanj in brez navezanosti na zunanje dejavnike. Občutkov brez pogojevanja. In čustev brez naboja polarnosti, ko nisi za ali proti, samo si. Gre za dovoljevanje, da si kar si. Največji izziv pred katerim stojimo je, a smo popolnoma del življenja, ga živimo brez da izgubimo integriteto svoje prave narave, svojega resničnega jaza.

Zdaj je pravi čas, da se vprašamo; kdo sem? Kam grem? Kaj so moje sanje?

Kot bitje sočutja, kot razlaga Gregg Braden, imamo priložnost videti stvari onkraj tega kar je dobro in slabo v nekem dogodku. Skozi sočutje lahko akcije drugih vidimo v njihovi čistosti predaje, namesto da sodimo izkušnjo ali pogoje. To kar delamo je manj pomembno od tega, kaj postanemo skozi delovanje. Sočutje je tvoja izbira odziva, ki se rodi iz akcije in ne iz reakcije.
Sami smo odgovorni za svoje odzive, ki so najbolj primerni za določeno situacijo. Sočutje enostavno je. Ne pozna “moral bi” ali “ne bi smel” ali “to bi bilo bolje kot” pristopa. Enostavno je.

Ena od stvari, na katere nas ta čas tranzicije nenehno opominja in vedno bolj nas bo je, da je življenje neizmerno dragoceno.

Koliko cenite to, kar vam je dano? Ali to dragocenost, kar vi ste, delite z drugimi ali samo želite preživeti?

Mnogi se name obračajo v strahu, z vprašanji kot kaj zdaj, kaj nas čaka, kaj se bo zgodilo, se kaj takega lahko zgodi meni?

Jaz pravim, da sami kreiramo svojo prihodnost s svojimi odzivi v tem trenutku. Iz kje manifestirate svoj jutri, iz strahu ali iz ljubezni? Kajti v resnici sta to edini izbiri, ki ju imamo na voljo.

Mnogi ljudje se na katastrofe odzovejo z zanikanjem, ko enostavno nočejo gledati, brati, videti, vedeti, slišati, kaj se dogaja.In potem pravijo, da so obdelali šok in so pomirjeni s tem kar se dogaja. Gre za način preživetja, ko se želiš izogniti šoku, nočeš, da bi stvari vplivale nate in zato izbereš ločitev od vsega.

Drugi pogost odziv je polarnost sojenja, ko delimo stvari na dobre in slabe. Pogosto v tem kontekstu govorimo o karmi in o tem, da so ljudje pač izbrali tako smrt in da so vnaprej vedeli, kaj so izbrali. In vendar je tudi sojenje in delitev na dobro ali slabo del ločevanja znotraj nas samih.

Resnična izbira pride skozi sočutje. Ko si dovoliš čutiti in vendar prepoznaš, da to ne bi bilo potrebno, če bi drugače izbrali kolektivno gledano. Gre za prepoznavanje situacije brez strahu in ločevanja, ko si žalosten in si dovoliš čutiti izgubo nečesa dragocenega, vseh teh življenj ljudi, njihove unikatnosti in posebnosti. Ko samo si v pričevanju in prepoznavanju tega kar je.

Pripravljenost, da sami izberemo svojo reakcijo in spremenimo strah v ljubezen je najmočnejša izbira, ki nam je na voljo. In to lahko naredimo skozi blagoslov. Blagoslov ustvari energetsko odprtost skozi katero vstopijo možnosti, nove priložnosti in darila življenja.

Zato blagoslavljam to izbiro prebivalcev Japonske, da spoznajo sebe na tak način, skozi to katastrofo.
Blagoslavljam zemljo, ki se v svojem prehodu trese in premika in s tem povzroča da ugašajo življenja ljudi.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so gradili in ustvarjali, da so voljni opazovati uničenje svoje kreacije.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so se tako ljubili, da so bili voljni dati življenje, da se lahko prepoznajo kot tisti, ki so dali svoje življenje.
Blagoslavljam vse sebe kot opazovalca teh dogodkov, da se lahko spoznam v pričevanju vsega, kar se dogaja.

Moja izbira je, da sem sočutna, da blagoslavljam in da sem.
Izbiram ljubezen, dan za dnem, minuto za minuto, izbiram luč.

Taja Albolena

Uresničite svoje sanje

, 0 Comments

Iskreno povedano sem mislila, da več ljudi živi v realnosti brez strahu. Vendar ugotavljam, da je vedno več strahu na površju ali v zavednem ljudi, bolj ko se energija gosti in hitreje ko se premikamo in manifestiramo to, kar je v nas.
Gregg Braden je že dobrih 10 let nazaj lepo povedal, da smo v času, ko bomo morali začeti uporabljati notranjo tehnologijo namesto da se zanašamo in osredotočamo na zunanjo tehnologijo. Opažam, da tehnike in načini manifestacije skozi voljo ne delujejo več kot smo bili vajeni, kajti volja prepušča mesto nameri in srcu. In če želimo manifestirati iz srca, moramo biti v integriteti sami s seboj.

Kaj pomeni integriteta? Zelo preprosto celovitost in celostnost ali wholeness po angleško. In vendar je najpomembnejša komponenta integriteta v tem času, da sami sebi ne lažemo, da si povemo resnico! Kdaj ste si nazadnje povedali resnico?

Pomlad je čas inventure, no pomladnega čiščenja in modro bi bilo pogledati pri sebi, kako pozitivno usmerjeni ste oziroma koliko strahu je v vas. Saj veste tisto o strahu, zunaj ga nič ni, znotraj je pa votel. Pot v luč vodi skozi temo ali drugače pot v ljubezen vodi skozi strah. Tako ali drugae se bo treba soočiti s strahovi v sebi. In če tega ne bomo storili, s svojimi strahovi le hranimo temo na planetu, v kolektivnem nezavednem.

In kaj je pravzaprav tema? Zgolj in samo odsotnost svetlobe. Nič več in nič manj. Dejstvo je, da je strah tam, kjer ni ljubezni. Kjer sebe ne maramo, se kritiziramo, obsojamo, sodimo in zanikamo, tsm je odsotnost luči. Vendar pa je prijem teme vedno večji in če nič ne narediš v zvezi s svojo notranjo temo (odsotnostjo svetlobe) te zagrabijo mlini večjih razsežnosti.
In vendar vem, ko gledam v strah ujete ljudi, da ne morem narediti namesto njih čisto ničesar. Lahko sem luč. In lahko svoj plamen razširim in ga povečam, da je bolj jasen. In vendar je odločitev vsakega posameznika ali sprejme luč ali ne. In ni samo po sebi umevno, če meditiraš, in delaš na sebi že 20 let, da si v ljubezni in v tebi ni več strahu. Gre za odločitev in gre za to, da imaš pogum, da stopiš v svojo temo. Vedno znova in znova in znova.

Zato bodi luč. Izberi ljubezen. In naj bo prehod v katerem smo nežen, tekoč in milosten.

Kaj so moje sanje? Voditi ljudi v luč. Zdaj jih sprejemam, po 17 letih, kar sem imela sanje v katerih sem izbrala luč in od nekje potegnila sijočo piramido, ko so k meni prišli “temni” in želeli, da se jih pridružim. Danes vem, iz teme v luč, iz strahu v ljubezen. V vseh teh letih in različnih modalnostih sem se mojstrila v tem, da znam voditi iz teme v luč z razumevanjem, sočutjem, pogumom, svetostjo, prijaznostjo in modrostjo, z roko v roki z milostmi, ki so nam dane, naše zaveznice, ki nas vodijo iz teme v luč, iz strahu v ljubezen.

In zato izbiraj modro in vedi, strah je le odsotnost ljubezni. In tema je le odsotnost luči.

Naj bo luč!

Taja Albolena

Vse dobre stvari so na tri

0 Comments

Mnogi so me spraševali zakaj svetujemo pri ponovni povezavi tri seanse. in zakaj je 333 tako pogosto prisotna ko govorimo o ponovni povezavi. V odgovor se mi je pripeljal slovenski pregovor, ki pravi, da so dobre stvari vedno tri.

Dejstvo je, da je tri prva številka, ki vključuje prostor ali formo. Trikotnik je prva geometrijska oblika. Tri dimenzije so potrebne, da se oblikuje fizična, trdna realnost. Trojka predstavlja trdnost, realnost, popolnost in celostnost.

Vse stvari, ki ponazarjajo celovitost in izpolnjenost so na tri:
trije aspekti boga; vsevednost, vseprisotnost in vsemogočnost (omniscience, omnipresence, omnipotence)
tri manifestacije boga; oče, mati in sin (sveti duh je ženskega spola in predstavlja mati)
imamo tri oblike časa – preteklost, sedanjost in prihodnost
človeška sposobnost kreacije poteka skozi misel, besedo in dejanje (misel, ki je skozi besedo meso postala)
materija vključuje tri kraljestva mineralno, rastlinsko in živalsko.
v pravljicah imamo tri sojenice in v mitologijah tri kralje, …

Na svojih popotovanjih sem ugotovila, da se vse stvari dogajajo skozi tri procese. Prvi je akcija, drugi reakcija in tretji sprejemanje. Število tri predstavlja božansko popolnost.

Ko sem začela z reconnection procesi sem ugotovila, da je smiselno delati 3 uravnovešanja ali reconnective healing seanse, ko gre za velika neravnovesja v polju ljudi in so le-ti nagnjeni k temu, da povzamejo staro realnost in stare navade. Dejstvo je namreč, da je pri katerikoli obliki zdravljenja ali uravnovešanja največji izziv za ljudi ravno rutina. Ko smo navajeni na neko rutino in na svet gledamo skozi neko perspektivo namreč težko dopustimo kakršnokoli spremembo. Oklepamo se znanega četudi nam ne služi in si tega ne želimo več.

Zato je prva faza v procesu vedno akcija, kar pomeni sprememba. V tej fazi se spoznamo z nečim, kar nam je neznano in kar nas vodi v spremembo. V drugi fazi pride do reakcije, kar pomeni, da nas bo sam proces peljal skozi vse tisto, kar nam preprečuje, da bi sprejeli novost. Na nek način dvojka simbolično predstavlja ločitev znotraj nas samih. Soočiti se bomo morali s svojo senco, z načini kako sami sebe sabotiramo, s svojimi občutki žrtve in tem kako hudo nam je. Na tej točki se odvije ključen prehod v smislu ali bomo nadaljevali ali bomo stvar opustili in šli nazaj v “stara jajca”, v svojo poznano realnost in rutine. Na tej točki mnogo ljudi odneha, saj se soočajo z izjemno močnimi notranjimi silami, ki so pogosto premočne, da bi se z njimi lahko borili, ne upajo pa se jim prepustiti. Pogosto ljudje po prvem srečanju poročajo, da so se počutili super, da je vse izjemno. Po drugi pa izbruhne v notranjosti cela vrsta stvari in procesov, ki so za mnoge ne le nerazumljivi, temveč tudi strašljivi.

Šele tretje srečanje stvari uravnovesi, jih utelesi in prizemlji. Tretje srečanje stvari integrira. Lahko bi rekli, da je tretje srečanje potrditev spremembe, ki se je zgodila.

Eric Pearl je proces ponovne povezave zastavil na petih srečanjih in petica predstavlja revolucijo, preobrat, predstavlja osvoboditev in simbolično božjo milost.
Pet je število milosti. Priporočljivo je narediti tri uravnovešanja in nato proces osebne povezave. Sama sem mnogim priporočila vsaj tri srečanja, prvič da se s frekvencami spoznate in sprožite proces in nato še proces osebne povezave, ki poteka v dveh srečanjih, da celoten proces zaključimo in utelesimo. Zame osebno je proces osebne ponovne povezave iniciacija in iniciacijo v vseh kulturah sveta izvede nekdo, ki predstavlja pričo, je opazovalec in vodnik skozi sam proces. Zame osebna ponovna povezava ni kar nekaj, jaz jo doživljam kot sveto dejanje potrditve odločitve, da si kar si in da povežeš vse dele sebe v enost. Seveda pa imajo vsake oči svojega malarja 🙂

Vse dobre stvari so na tri, vsaj tako pravijo stari, modri ljudje in v štirici se začne kreacija, ko se razkrijejo sveti trije principi boga skozi kreativno delo. Boga namreč prepoznamo po stvareh, ki jih je ustvaril. Primer tega so štirje vetrovi in štiri smeri neba; sever, jug, vzhod in zahod. Ppa štirje letni časi; pomlad, poletje, jesen in zima. Pa tudi izkušnja našega štiridimenzionalnega prostora; dolžina, širina, globina in čas. V resnici se večina ljudi ne zaveda, da ne živimo le v treh dimenzijah, kot večina verjame, temveč v štirih in četrta dimenzija je čas. Res je, da imamo tri prostorske dimenzije in je četrta v resnici prva časovna dimenzija in da se premikamo v drugo časovno dimenzijo vzporednih časovnih linij ali kot popularno rečemo vzporednih vesolij. Štiri je število naravne kreacije.

Ko potrdite spremembo sami pri sebi se začne faza ustvarjanja in manifestiranja vsega božanskega, kar ste in kar je v vas. Zato kreirajte in ustvarjajte z radostjo in navdušenjem, s strastjo in žarom notranjega otroka.

Bodite kar ste in uživajte v življenju 🙂

Taja Albolena

Ponovno povezani

, 0 Comments

Verjetno se vsi strinjamo, da se v zadnjem času dogaja ogromno sprememb. Neizmerno sem hvaležna, da sem kjer sem. Brez besed sem, ko pomislim, kakšni blagoslovi so del mojega življenja in kakšne učenja sprejemam vsak dan.
Objem otrok, močan stisk roke, ko ti čestitajo ob nastopu tvoje mojstrice na inštrumentu, v plesu, jutranji poljub moža in topel objem. Nasmeh neznanca na ulici in smeh s prijateljico v lokalu, skupen čaj in izjemen blagoslov duše, ki prepozna, da ji lahko daš, z njo deliš. Veselje ob spoznanju, da podpiraš in spodbujaš, da so ljudje to kar so. Čista radost življenja, ko dobiš sporočilo, da je prijateljica zanosila, se bo poročila, se seli v novo stanovanje, je kupila nov avto.
Preprostost bivanja in ravnovesje, ki se ju zavestno zavedam vsak dan … neprecenljivo. In tako malo je potrebno.

Vse kar moramo storiti je samo ponovna povezava s planetom, s tem kar smo. In kot to tako lepo razložijo Hatorjanci (spet mi berejo misli LOL) smo v fazi, ko je ponovna povezava s planetom nujna, kakorkoli jo bomo naredili. Svoje KA telo moramo priklopiti na nove frekvence, kar nam lepo kažejo naši otroci. Ti so na vibracije bolj občutljivi kot odrasli in nam odsevajo, kot zrcala našo nepovezanost in razpršenost kolektivno gledano. Njihovi izpadi agresije, nepozornost in težave, ki jih ustvarjajo s svojo “neprilagojenostjo” ali neudomačenostjo kažejo na nas in našo nepovezanost s sabo. In videti je, kot da bomo kolektivno gledano izbrali težjo pot, skozi senco, kajti če svoje duše ne vzamemo resno in je nočemo videti, jo zanikamo, najde svojo pot do nas skozi senčni aspekt, ki smo ga zanikali.

Prebudite se in odpustite, to je vse kar morate storiti. Prepoznajte lepoto okoli sebe in se zahvaljujte za vse, kar vam je dano. Naredite si svoje življenje bolj preprosto in bolj uravnovešeno. Če to ne bo šlo z lepa, bo šlo zgrda in ne pozabite, izbira je vedno v vaših rokah.

Dogaja se sprememba in sprememb ne maramo. In vendar so spremembe sestavni del našega življenja. Brez njih ne gre. In verjamite mi, iz prve roke, kajti ne maram delati sprememb in vedno se na finto vržem, da jo naredim, da je veliko lažje iti s tokom, kot se boriti z njim. In vedno, ko želimo biti bolj pristni, živeti bolj preprosto, se uravnovesiti, nedvomno sledijo spremembe. Spreminjati se začne paradigma, zamenjamo očala skozi katera gledamo na svet. Sprememba je povezana z razkrivanjem, ko na plan pridejo skrite, potlačene in zanikane lastnosti in deli nas samih, ki niso bili sprejemljivi, da jih objamemo in se z njimi pomirimo.
Senca je samo odsotnost luči, to je vse.

Zato posvetite v svojo senco in naj bo luč!

DIVINE.SI

Ahh novo leto … in sledijo novoletne zaobljube

, 0 Comments

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,… Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja.

Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse, kar se dogaja, popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti.

Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.

Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama – energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.

Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele, ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.

Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.

Taja Albolena

DIVINE.SI

Trpljenje na poti Preobrazbe

0 Comments

Večinoma se ne zavedamo, da je naš mavzolej preteklosti mrtev, da v njem ni odgovorov na to, kam se premikamo v prihodnosti. In vendar še vedno hodimo v preteklost po odgovore, kako živeti prihodnost. Kdaj bomo dojeli, da so pravila prihodnosti tista, ki jih moramo spoznati in jih utelesiti?

Odgovorov na vaša vprašanja zakaj sem bolan, kaj moram narediti, kaj se dogaja ni v vaši preteklosti! Večina ljudi še vedno hodi v pretekle izkušnje in išče odgovore nazaj, v preteklosti. Največje trpljenje mnogih je v tem, da ne prepoznajo, da ne gre za psihološki problem, za depresijo, da gre za klic duše. Največja bolečina je v tem, da ne prepoznajo, da se klic rojeva iz bolečine in da gre za glas, ki mu morajo slediti. Da gre za razdejanje, ko bodo morali izgubiti vse, da bi se rodili na novo. Bojišče na katerem se bojujemo ni v svetu petih čutov, v svetu v katerem stvari primeš in jih argumentiraš. Danes je bojišče v vaši duši, danes izkušate cunami prihodnosti, ki odpušča vašo preteklost! Mistiki so to imenovali temna noč duše.

Živimo v svetu, kjer verjamemo, da gre ali za bolečino ali za užitek in da je bolečina slaba in užitek dober. Živimo v svetu sojenja, kaj je dobro in kaj je slabo, nenehno razumsko razlagamo kaj je ok in kaj ni. Večina ljudi v današnjem času govori, da je nekaj narobe z njihovim življenjem, ker nič več ne funkcionira.
Le malokdo ve, da je to posledica klica duše. Ljudje enostavno menijo, da če so v bolečini, da je nekaj narobe. In nočejo biti v bolečini. PIKA. In vendar se tako začne preobrazba gosenice v metulja. Najprej se obda z zapredkom in popolnoma izgubi svojo obliko. Gre skozi temno noč duše, ko se oblika popolnoma izgubi, ko se stopite in se zlijete v celostnost.
Izgubite obliko! Kaj je tisto kar vam je odvzeto? Tisto kar vam največ pomeni; vaša služba? Identiteta? Partnerski odnos? Zdravje? Vaši mehanizmi obrambe? VSE!
In najboljši način, kako se soočiti s tem je, da se naslonite nazaj in se vprašate; Kaj je tisto, kar mi bo odvzeto? Kako hudo bo? Kajti ne morete se bojevati. Najboljša srategija je, da ste kot gosenica, da se pripravite na zapredek. Kajti če se boste borili s to silo, boste ubili rojstvo svojih kril!
Verjemite mi, kajti govorim iz lastnih izkušenj.

Že pred časom sem govorila o tem, da je tale recesija posledica izgube vrednot. Zdaj se zavedam tega, da nam je odvzeto vse na kar smo vezani. Kajti v dobi v katero se premikamo ne moremo nesti svojih starih potovalk. Če se hočete premikati s svetlobno hitrostjo morate odvreči vso težo preteklosti, ki jo vlačite s seboj. Več teže, ko imate na sebi, dlje časa traja, da se stvari zmanifestirajo v fizično realnost!
Čudež ni nič drugega kot trenutek, ko se zakoni narave ukrivijo v vašo korist zaradi vašega čaščenja vsega. In kaj je narava? Je neter, je božanstvo, je božansko, je Univerzum, bog, ali Tao, izbira je vaša.

To kar vas motivira, da se sprašujete kaj je vaša življenjska misija, zakaj ste tukaj, ni iz vaše preteklosti. Nima veze z dosežki in s tem za kaj ste izurjeni.
Duša vas bo vedno postavila pred nekaj, kjer ni navodil za uporabo, za kar niste izurjeni in kar ste si predstavljali na popolnoma drugačen način. Vedno vas bo nekaj neznanega sililo naprej in ob tem bo odhajalo vse poznano. In ego bo rekel; ampak to ni fer, to ni način kako smo to igrali do zdaj!

Ne morete biti razumni s krizo, s travmo in odhajanjem znanega, to niso logični dogodki. V njih je nekaj popolnoma nerazumskega, gre za novo perspektivo, ki jo moramo prevzeti. V resnici gre za združitev najboljšega iz sveta razuma in sveta srca, gre za to, da spoznamo svojo dušo in jo sprejememo kot enakovredni del sebe. In tukaj je izjemno pomembno, da poskušate sprejeti dejstvo, da ga ni človeka na svetu, ki bi imel nad vami takšno moč, da bi lahko povzročil tako razdejanje v vašem življenju, ga ni. Gre za znamenje, da je nefizično vstopilo v vaše življenje.

Kaj boste storili? Kaj sedaj? Kje ste? Ste gosenica ali že metulj?
Poznavanje sveta duše in njenih zakonitosti, zakonov, ki upravljajo vse kar nas obdaja, avtentičnost, pristnost in resnica. Kajti samo resnica vas bo osvobodila! Resnica vas bo osvobodila.

Smrt je le uvod v novo rojstvo

, 0 Comments

Veliko se govori o novi Zemlji in o prehodu, letu 2012 in vendar menim, da se mnogi ne zavedajo, kaj nas čaka. Kot nam cikli letnih časov vsako leto kažejo svoje obraze umiranja in ponovnega rojstva, ravno tako moramo umreti, da bi se lahko na novo rodili. Temna noč duše je nekaj, skozi kar bomo šli vsi na tak ali drugačen način, da bi se zavedli dejstva, da moramo na svojem kamnu žrtvovanja, na našem notranjem oltarju prepoznati in žrtvovati vse sence, ki jih prepoznavamo skozi intenzivno luč, ki se zliva skozi nas.

IN tega nihče ne more in ne bo naredil namesto nas, vsak se bo moral s svojimi sencami spopasti sam. Ljudje smo postali tako mentalni v svojem pristopu k stvarem, da verjamemo, da smo če se pomirimo s stvarmi na mentalnem nivoju, opravili svojo nalogo soočanja s sencami.

Vendar vas reptili počakajo za naslednjim vogalom, kajti intenzivna luč jih bo zbrskala na svetlo. In slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. V svoji naivnosti se ne zavedamo, da je kaos in norost sveta, ki se odvija pred našimi očmi naša norost in da se moramo soočiti s stvarmi, ki nam jih kaže, v nasprotnem primeru bomo postali tudi mi nori.

In sence in zlo so živi v nas, ne slepite se. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če nam vzamejo vodo, če zmanjka pitne vode, ko se boriš za preživetje. Dragi moji ne slepite se, da ne bi poskrbeli za svoje preživetje. Danes gledate podobe na svojem ekranu v udobju svoje dnevne sobe in jutri je ta podoba lahko na vašem dvorišču.

Slepilo nove dobe me je dolgo držalo v utvari, da je vse kar moram storiti pozitivno razmišljati in biti pridna. Ko se mi je začel sesuvati moj lepi svet, ki sem si ga izgradila, sem se začela prebujati v “kruto” resnico vsakdana. Vse je v meni, sprejmi, sooči se, umri v sebi in si dovoli novo rojstvo sebe.
Umri v sebi in se rodi na novo.
Vsak dan, dan za dnem, dan za dnem.

In nikoli prej se nisem bolj zavedala resnice, ki jo govorijo vsi veliki mojstri in mistiki, vsi šamani sveta; “Delaj, delaj, delaj.” Moli. Moli zase. Moli za svet. Odpuščaj. Soočaj se s sencami. Zalezuj svoje sence. Sprejemaj. Objemaj. Preobražaj. Opuščaj. Odpuščaj.

Dragi moji duhovna pot zahteva delo. To ni spa, ni hobi in ni lahkotno, lenobno čakanje, da se stvari zgodijo same od sebe. JA pozitivna naravnanost pomaga in JA ljubezen je pomembna ampak dragi moji vašega dreka ne more skidati nihče drug kot vi sami. Prebudite se in začnite kidati!

Taja Albolena

Misticizem

0 Comments

K pisanju me je spodbudila objava članka, ki o misticizmu piše kot o tehnikah, ki ljudi strašijo in po mojem občutku zamenjuje misticizem z “new age” ali novodobnim razmišljanjem, ki z misticizmom nima dosti skupnega. Znani mistiki so Rumi in Jezus. Misticizem govori o zavestnem zavedanju Resnice, enosti, boga. Gre za osvobojenost vseh ciklov karme, najvišja stopnja je mojstrstvo, razsvetljenje.

Moje mnenje pa je, da mnogi v resnici ne razumejo besede misticizem in to kdo je mistik. Skrivnostnost je kvaliteta duše in dandanes mnogo stvari raje poskušamo razložiti skozi razum. Duša ni med najbolj zaželenimi zavezniki, prav nasprotno, pogosto jo zanikamo in potlačimo tudi tako, da udrihamo po krhki lepoti mističnosti in zamaknjenosti. Dandanes namreč ne razumememo lepote in njenega pomena za našo dušo. Tudi zato, ker so nas prevzeli tehnologija, znanost in druge razumsko tehnične vede. In da se razumemo, nič nimam proti njim, menim le, da nam malce ravnovesja in harmonije ne bi škodovalo.

Misticizem je iskanje avtentičnosti. Mistikovo popotovanje vodi iz popolnega zavedanja duše v utelešenje skozi arhetipske vzorce v ego in nato skozi temno noč duše, kjer so vsi njegovi srhetipski vzorci izzvani na tak način, da se spomni svoje izvorne esence, kdo v resnici je, nazaj v enost z vsem in zavestno zavedanje kdo v resnici je. Da to živi in je to kar je.

Mistikova naloga je opreti sveto srce, kar pomeni z besedami Jezusa nastaviti še drugo lice, ko te udarijo po prvem. In mistiki so tisti, ki znajo biti v nesojenju in nekritiki, ki samo opazujejo in ki bolečino drugega prevzamejo nase in jo znotraj sebe skozi alkemični proces preobražajo zase in za druge. Zakaj mislite, da je Mati Tereza svojim nunam rekla, naj molijo zanjo, da se ne bo zlomila pod bremenom, ki ga nosi? Nase je prevzela bedo vseh s katerimi je prihajala v stik, jim vračala upanje in znotraj sebe vso to bedo preobražala zanje in za sebe.

Mističnost je povezana s srcem, z dušo, s tem kar v resnici smo in ni kar nekaj, airy-fairy, lebdeče, leteče kot so mnoge novodobne zadeve. Misticizem ima svojo zgodovino in svoje metode, kako doseže to kar je danes popularno kot razsvetljenje.

Mistiki uporabljajo samoopazovanje, kontemplacijo, dovolijo si odpiranje in predajanje lepoti notranjega sveta in zunanjega sveta. Dovolijo si biti ranljivi in čutiti empatijo z drugimi.

In vendar imajo tako močno notranje jedro, osebnost mora biti tako močna in hkrati prožna, da zmorejo videti svet tak kot je, brez da bi se razdrobili, šli v kaos in zmedo. Kot se nam pogosto dogaja, ko smo celo svoje življenje obdani z vsakdanjim in normalnim življenjem v sivem, pustem betonu in nato odidemo na popotovanje.

Daleč od svojih vsakodnevnih navad in kulture, po možnosti z nečloveškim časovnim zamikom 12 ur, ko smo nenadoma izpostavljeni mogočnim prizorom lepote, dišavam in petju, ko smo soočeni s transcendenco v kateri se nepripravljena oseba popolnoma izgubi, ker je zanjo vsega preveč. Ko oseba ni dovolj močna in prožna in je lepota, ki jo obdaja preveč intenzivna in je ne more prenesti.

Takrat ima občutek, da se bo razdrobila, razpade organiziranost skrbi in mentalnih navad.

Če smo v takih trenutkih, ko imamo občutek, da vse kar poznamo in nam je znano razpada, dovolj pogumni, da zapustimo tisto, kar je v nas postanega in zastarelega, lahko zrastemo. Pri transcendenci si pridobite nova znanja, nove sposobnosti, novo energijo in ko se vrneš, si spremenjen. Saj veste, po razpadu in smrti se vedno zgodi ponovno rojstvo.

Glavni način na katerega se izraža transcendenca je drugačna zaznava časa. V transcendenci uspemo pozabiti nase na tak način, da se osvobodimo svojih vsakodnevnih načinov razmišljanja in čutenja. Transcendenca nas vrne k sebi, k svojemu resničnemu jazu, k tistemu delu sebe, ki smo ga zaradi napačnih navad popolnoma pozabili. In transcendenca je bistvo mističnosti in mistikov. Mistiki so presegali običajno. Zapustili so nebistveno in se vrnili k bistvu. Zapustijo obrobje in se vrnejo v samo središče. Najdejo svoje pravo bistvo.

In danes smo na poti sodobnega mistika, tisti, ki tako izberemo, na poti mistikov brez samostanov, kot nas imenuje Caroline Myss.
Vabljeni na popotovanje v svoje globine, kjer morate najprej prevzeti popolno odgovornost zase in za svoje življenje, da sploh lahko vstopite v globine, v tišino, v temo, v skrivnostnost in magičnost … trenutka.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Mojstrstvo

, 0 Comments

Ves uspeh, ki ga opazujemo zunaj sebe je le odsev uspeha, ki ga doživlja eden od naših notranjih aspektov. Če vidiš srečnega očka je to odsev tvojega notranjega arhetipa očeta, ki je srečen. Če vidiš prijateljico, ki dobro izgleda je to tvoja notranja lepota, ki jo vidiš v njej. In namesto, da bi to objeli v sebi in bili hvaležni in veseli, ker nam je prinašalec sporočil prinesel tako izjemno sporočilo, ga sodimo, kritiziramo in smo ljubosumni. NA KOGA? Sami nase dragi moji. Sami nase. Ne ubijete nikogar zunaj sebe, samo sebe.
Je vredno?

Jaz izbiram hvaležnost in z velikim navdušenjem spremljam dosežke čisto vsakega od vas. Bravo!
Vse to namreč pomeni, da mi gre zelo dobro, kajti vsi deli mene, ki jih predstavljate so uspešni in hvaležna sem jim za to. Zato sem hvaležna vam, da mi odslikate moje notranje arhetipe tako v svetlih kot v senčnih straneh, kajti tako spoznavam samo sebe.
Danes sem z nepremičninskim agentom stala na ulici v mestu in kramljala o zelo zanimivih temah. Gospod me je presenetil s svojo razgledanostjo. Tako sva opazovala delavce, ki so kopali jamo za novo mestno pogruntavščino, podzemne smetnjake. In sem komentirala, kako včasih ne znamo biti hvaležni vsem tem ljudem, ki opravljajo dela, ki jih nam ni treba, ker jih opravijo oni za nas. Nedavno sem namreč globoko izkusila od kje izhaja naše nezadovoljstvo z življenjem in sploh z vsem. Iz našega prepričanja, da je samoumevno, da smo ljubljeni, da je samoumevno, da imamo ljubečega partnerja, pridne otroke, dobro službo, naša pričakovanja nas ubijajo. Nič ni samo po sebi umevno, tudi pravna država ne. Ljudje smo tisti, ki soustvarjamo VSE. In te odgovornosti za lastna življenja mnogi nočejo sprejeti. Kajti odgovornost za slabo plačo in skrhane medsebojne odnose je pač težko prevzeti nase, raje za to okrivimo druge, jih sodimo, obsojamo in linčamo.
Kdaj bomo spoznali, da vse to delamo sebi in samo sebi. Mi smo tisti, ki se obsojamo v tem aspektu, ki nam ga odslikava oseba na drugi strani, pa naj bo to partner, otrok ali uradnik v banki. Vse to sem JAZ v miljonti različici SEBE.

Pred časom mi je kolegica rekla, da se obračam po vetru in se non stop spreminjam, da ljudi zmedem s svojo nestanovitnostjo. Mar res? Jaz vidim le svoj pogum s katerim vstopam v svoje lastne senčne dele in v svojo luč in sem to kar sem v vseh svojih aspektih. Je to res tako obsojanja vredno? Jaz to gledam skozi svojo perspektivo. Zame je življenje eksperiment in delo v nastajanju. Dokler sem tukaj ni končano. In popolnost in predvidljivost nista del moje zgodbe, ne več, kajti vem, da je lepota v nepopolnosti in v nepredvidljivosti. In lepota je moj vodič. Vodi me v globine srca, v globine duše. In obožujem mističnost duše in poezijo Rumija, povezanost in prepredenost z nitmi Univerzuma. Vem, da sem nepopravljiv poet in romantik. Verjamem v dobroto, milino in nežnost, verjamem v integriteto, medsebojno spoštovanje in podporo, ki jo drug drugemu lahko damo. Ne razumem ljudi, ki potunkajo nekoga, da bi sami zrasli in ne razumejo, da s tem, ko s svojo roko tiščijo navzdol drugega tudi sebe znižajo.

Moje vodilo v življenju je naprej, samo naprej. Pogosto sem požrla bolečino izdaje in verjela, da zmorem preobražati bolečino za oba. Verjamem v sveto srce, ko ne udariš nazaj in v sebi preobraziš vse tisto, kar so drugi zlili nate, te obtožili, te razžalili, ponižali. Verjamem v svetost tega o čemer je govoril Jezus, v pot mistikov in preseganje tega sveta. Kajti nismo od tega sveta, tu smo samo zato, da izmojstrimo sebe.

Zato dragi moji prijatelji…čas je, da postanete mojstri 🙂

DIVINE.SI

«< 6 7 8 9 10 >