Nauči se voditi Sebe

0 Comments

Senzualnost. Mehkoba. Nežnost.
Ko upočasniš.
In začutiš.

Ja, mnoge ženske hrepenimo po tem.
Jaz sem hrepenela po tem.

Čakala na moškega, da bo to prebudil v meni.
Upala, da bo to prišlo od zunaj.

Hkrati pa sem v svojem življenju hitela.
Ker dokler sem bila zaposlena nisem čutila kako zelo sem v resnici žalostna, utrujena, kot bi bila navznoter pretepena.

Svet je ploskal mojim dosežkom, uspehom in je oboževal mojo produktivnost.
Nagrajeval je moje delovanje z napredovanjem, denarjem, prepoznavnostjo, z nagradami za uspešnost.

In ko sem končala en projekt, se nisem znala ustaviti, da bi praznovala.
Takoj sem začela naslednji projekt, da me ne bi ujelo tisto, kar je bilo v meni.

Trudila sem se, da bi delo opravila perfektno, da bi dobila odlične ocene (to je bilo vame vsajeno že zgodaj v otroštvu) in prave stvari.
Obnašanje, ki je bilo destruktivno zame, za skupnost, za planet je bilo nagrajeno.

Fascinacija z rezultati, s tem, da daš vse od sebe, da se preden zaključiš eno stvar že osredotočaš na naslednjo stvar v svojem življenju, ti omogoča, da zapolniš notranji prostor.

Nimaš prostora, da bi v resnici začutila kako se počutiš v tem trenutku.
Nimaš prostora, da bi odkrila kdo si.
Ali pa da bi prepoznala kakšno sled želiš pustiti v življenju.

In vse to sistem, družba, okolje v katerem živimo, podpira.

Podpira ločenost, razdrobljenost, polariziranje, ločevanje na zunanje in notranje, na dobro in slabo, na za in proti. To je del patriarhalnega modela piramide, ki ustvarja hierarhijo uspešnih in neuspešnih. Kjer je perfekcionizem nagrajen, tisti čudni, grdi, zmešani deli v tebi pa niso dobrodošli.

Zato se odrežeš se od dela sebe, od tistega dela v sebi, ki je vir čudenja, čudežnosti, kreativnosti in inovacije.

V želji, da bi ustrezala drugim, zapustiš sebe, se ločiš od sebe in s tem velik del sebe skriješ sama pred seboj. Zanikaš, da si oblikovala identiteto, da bi preživela. Zanikaš, da nosiš maske, da bi ustrezala.

Ob vsem tem pa hrepeniš po pripadnosti. Po svoji jati. Po ljudeh, ki bi te razumeli.
Po tistih, ki bi v tebi ugledali tebe, tvoj resnični, avtentični jaz in ne zgolj podobo, ki jo ustvarjaš.

S tem ustvarjamo osamljenost. Ker ko ne pripadaš, čutiš izločenost in osamljenost.
In živimo v času, ko je osamljenost resnična epidemija.

Ker ne znaš biti s seboj.
Ker se mora v tvojem življenju vedno nekaj dogajati, da sploh preživiš.

Tisto, kar te oblikuje je strah, da bi kdo odkril, da nisi to za kar se izdajaš.
Strah, da bi bila res ugledana, res videna.
Strah, da bi bila prepoznana kot to kdo v resnici si.
In želja po ustrezanju.

Iz te želje ustvariš identiteto, da bi ustrezala, ugajala, da bi bila sprejeta.

Vendar je resnično delo v tem, da sprejmeš sebe.
In da odrasteš.

Da nehaš iskati nadomestnega starša iz prepričanj, ki si jih oblikovala v otroštvu in da postaneš starš sama sebi.
Da nehaš v svetu tam zunaj iskati dokaze, da si dovolj, da pripadaš, da si vredna.
Kajti tega ne moreš najti tam zunaj, vse to je v tebi.

Tako kot nežnost. Mehkoba. In senzualnost.
Vse je v tebi.

Vendar moraš pripadati sebi, stati za sabo in s sabo, da bi to lahko ugledala.
Ustvariti moraš varen prostor, v katerem je vse to kar ti si, dobrodošlo.

To terja, da se naučiš voditi sebe.
Da odkriješ odraslo osebo v sebi.

Da se zavedaš, da če ti izhajaš iz zatrtih, nefunkcionalnih ali pasivno agresivnih odnosov, ki jih preigravaš v sebi, to povsod neseš s seboj. To neseš v vse odnose v svojem življenju.
Odnos je tisto mesto, kjer potisnjene, zatrte, toksične dinamike, ki so v tebi, pridejo na plano.

Ker ne moreš ločiti tisto kar je sprejemljivo od tistega, kar ni sprejemljivo za okolico in svet.

Lahko se trudiš, da ustrezaš, vendar ob tem velik del sebe odrežeš od sebe.
In to je boleče.

In v življenju pride čas, ko vse izbruhne na površje.
Ko se pritiski v svetu povečujejo. Ko pride do krize.
Ko izgubiš nekaj ali nekoga vse kar si uspela skrivati nekje v sebi izbruhne na površje.

In zdaj je tak čas. Zdaj vse, kar je bilo potisnjeno v kleti ljudi, bruha na površje.

Nasilje, jeza, izbruhi, sojenje, vse to je posledica zatrtih zgodb, ki so čakale na prostor, da se pokažejo, da bi jih sprejeli in ugledali.

Je naporno, ja.
Vendar je tukaj izjemna priložnost. To je izjemen čas za vodenje sebe.
Da postaneš oseba, ki ti si. Celota.

Da te ne definira to, kar se ti je zgodilo v preteklosti, temveč da zavestno izbiraš kako želiš delovati v tem trenutku.

Da nehaš ugajati in ustrezati sistemu, šefu, partnerju in da izbereš, da pripadaš najprej sebi. Ker šele takrat, ko pripadaš sebi, ko je tvoja notranjost in zunanjost uglašena, boš k sebi pritegnila ljudi in situacije, po katerih hrepeniš.

Začne se s tabo.
V tebi.

In včasih, ko upočasniš in ko se v svojem življenju končno ustaviš, te najprej zalije greznica vsega pred čemer si bežala. Takrat je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš, da greš v opazovanje. Ker če boš stvari reševala in se trudila, boš tisto, kar je prišlo na površje spet potisnila na stran, skrila, pometla pod preprogo.

Vendar nikamor ne bo šlo.
Počakalo bo na naslednjo priložnost, da bo zopet prišlo na površje.

Danes vem, da so te sile v tvoji notranjosti aktivne, dokler ne ustvariš prostora, da se z njimi spogledaš in jih nasloviš. Zatakneš se v komunikaciji, bojuješ se s temi neozaveščenimi silami v sebi in v svojem življenju ustvarjaš dramo.

Zato je tako zelo pomembno, da si prisvojiš, kar je tvoje.
Da izbereš, da pripadaš sebi.

In to je tisto, kar bomo dale v prakso v naslednjih šestih mesecih v programu Vodi z Zgledom.
Ker način, kako si preživela otroštvo oblikuje tvoj način vodenja – kako vodiš sebe, kako vodiš otroka ali svoj posel.

Ker z besedami Junga, dokler nezavedno ne postane zavestno, bo upravljalo tvoje življenje in to boš imenovala usoda.

Jaz pa zate želim, da zavestno upravljaš s svojim prostorom in vsebinami, ki jih nosiš v sebi ter da vodiš z zgledom.

Pridi bližje. Pridruži se mi v tej posodi, ki te bo držala v tvoji evoluciji in spoznavanju s seboj.
Da se naučiš voditi sebe, da bi vodila z zgledom. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Najboljše darilo, ki ga lahko ponudiš svojim otrokom in mlajši generaciji je, da vodiš z zgledom. Kajti starši smo ogledala, v katerih otroci vidijo svoj odsev. In ker je tale čas zdaj izjemna priložnost, da se spogledaš s seboj in zavestno vodiš z zgledom te vabim v 6-mesečno druženje, kjer bom s teboj delila orodja, prakse in izkušnje iz prve roke, ki ti bodo pomagale, da se boš sprostila, se odprla in da boš lahko sprejela kar ti je namenjeno. Da boš kot svetilnik za mlajše generacije, svoje otroke, vnuke ali nečake. Več o programu in kako se mi lahko pridružiš najdeš na spletni povezavi  >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Prijaznost dela čudeže

0 Comments

13. november je svetovni dan prijaznosti.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti.
Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur.

Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Dejstvo je, da za prijaznost ne potrebuješ veliko.
Zadostuje nasmeh.
Prijazna beseda.

In v času v katerem živimo je ravno prijaznost tista, ki izumira.

Vendar prijaznost znižuje stres, zaskrbljenost in depresijo.
Sprosti te in v medsebojnih odnosih naredi čudeže.

In to ne glede na to ali ljudi poznaš ali ne.

Prijazna gesta ali to, da človeku nameniš prijazno besedo lahko narediš kjerkoli.

To, da rečeš hvala, dober dan ali nasvidenje te nič ne stane.
Lahko pa naredi bistveno razliko v življenju človeka s katerim si v stiku.

Praksa brez dvoma dela mojstra, tudi na tem področju.

Svoje možgane izuriš v prijaznosti s tem, ko vedno znova izbiraš prijaznost.

Pomembna je razlika med prijetnostjo in prijaznostjo.

Kajti pogosto smo naučene, da smo prijetne in potem poskušamo ustreči, tudi ko nam ni do tega, da bi bile avtentično resnično prijazne. Pomembno je, da vedno izhajaš iz resnice.

Nekaj primerov, kako lahko prijaznost daš v prakso:

1. Prakticiraj prijaznost do sebe.
To je izjemno pomembno, kajti pogosto si do sebe manj prijazna kot do drugih. Celo do neznancev smo bolj prijazne kot do sebe. Pomisli, kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko narediš zase v tem trenutku?

2. Zapomni si, precej lahko je biti prijazna, ko si dobro razpoložena.
Izziv se vedno pojavi, ko si slabe volje, frustrirana, jezna ali ranjena. Takrat je pomembno, da se ustaviš. Si vzameš trenutek. Vdihneš. Opazuješ kaj se dogaja. In izbereš prijaznost, namesto, da odreagiraš.

3. Zavestno izberi, da delaš namerna dejanja prijaznosti.
Prijazno pozdravi poštarja. Se zahvali za dobro delo. Povabi prijatelja ali prijateljico na kavo. Bodi iskrena in si dopusti spontanost. Vnesi prijaznost v svoj vsakdan zavestno!

Svetovni dan prijaznosti lahko obeležiš tako, da s prijazno besedo, dejanjem ali s prijaznim nasmehom nekomu polepšaš dan.

Dejstvo je, da prijaznost nič ne stane, vendar dela čudeže.
Poskusi 🙂

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj katerih 6 ključnih kvalitet se skriva v vsaki ženski. Tudi v tebi so. Težava številnih žensk je v tem, da so se ženske, brez da bi se zavedale, ločile od delov sebe, ki so za strastno in ljubeče partnerstvo ključnega pomena. Pogosto ravno na partnerski odnos projiciramo tisto, kar nam manjka v upanju, da nas bo odnos osrečil. Resnica pa je, da ne moreš imeti tega, kar nisi voljna biti. V programu Koda:Ženska delim 6 ključnih kvalitet, ki so za srčnega moškega neustavljivo privlačne. Več o druženju si lahko prebereš na spletni strani >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

V resnici zastrupljamo sami sebe.

0 Comments

Moč.
Moč je tista, ki jo iščejo tisti, ki jih vodi pohlep.
Moč, tam zunaj.

Vendar je ni večje in bolj veličastne moči od tiste, ki jo nosiš v sebi.
In tisti, ki jo iščejo pri tebi to vedo.

Pripravijo te do tega, da jim jo daš.
Prostovoljno.

Včasih te do tega pripravijo malo bolj na grobo.
Vendar jo še vedno daš. Sama.
Ker v resnici ti je nihče ne more vzeti.
Lahko pa te pripravi do tega, da mu jo daš.

No v resnici te pripravi do tega, da jo ponudiš, potem pa jo vzame.
Zato je tako zelo pomembno, da to ozavestiš v sebi.
Da ozavestiš ta mehanizem v sebi, da ponudiš.

In ponujamo se povsod.
24/7

Pred dnevi sem poslušala pogovor med Žižkom in Varufakisom, ki je bil v Cukrarni (najdeš ga tukaj).

O tem, kako je ustvarjanje blagovne znamke in prodaja, z njo pa tudi razprodaja del današnje miselnosti… ko si na socialnih medijih prisoten, ker moraš biti, ker ko te zaposljujejo gredo preveriti kje si prisoten in kako.
Pa o tem, kako se pričakuje, da si vselej na voljo.
Da ti lahko službene zadeve pošiljajo kadarkoli in se pričakuje, da preverjaš službene maile tudi ponoči.

Ja, na voljo si.
Ponujaš se.
Tudi, če se tega ne zavedaš.

In ko ponudiš, lahko tisti na drugi strani vzame.

In jemljejo kjer se da.

Poznaš koncept 996?
Ko delaš od devetih do devetih, šest dni v tednu dokler ne izgoriš, potem si pa itak za odpis… sodobno suženjstvo.

Zelo se me je dotaknilo, kar je Lea Leonida Mrgole povedala v pogovoru za Onaplus.
“Močna ženska namreč vse zdrži.
Spi lahko samo dve uri, preteče 20 kilometrov pred zajtrkom, vzgaja otroke, vodi podjetje.
Nedvomno tudi moški izgorevajo, a ženske smo »vsemogočnost« dodobra izpilile. In za to plačujemo ceno.
Tako zelo smo odmaknjene od sebe, da ne vemo niti, kdaj smo utrujene.
Niti poznamo se ne dovolj, da bi vedele, kaj so naše specifične potrebe.
Pozabljamo pa, da smo resnično ustvarjalne in produktivne lahko šele takrat, ko se zares začutimo in slišimo. ”

Te dni sem dobila vprašanje kaj pomeni, da se ustaviš?
Kaj čisto zares pomeni, da začutiš? Da se slišiš?

Začne se s tem, da zmanjšaš hitrost. Vsemu.
Mislim, Drvenju skozi dan.
Obilici stvari, ki jih imaš na neskončnem seznamu opravil.

Ker dokler drviš, se ne slišiš.
Ne moreš se.

In dokler drviš, si na voljo vsem okoli sebe, zase pa ne.
Nisi na voljo sebi.

Že več kot desetletje v druženjih vedno znova ponavljam, da ženski hitrost služi, ker beži od sebe. Beži od svoje bolečine.
Beži sama pred seboj.

Ker ko se ustaviš in se srečaš s tem, kar je ostalo od tebe, to ponavadi ni nekaj, kar bi ti bilo všeč.

Ponavadi je boleče, ko ugotoviš, da si se razprodala.
In predvsem kako zelo poceni si se dala na voljo.

In veš, za to nisi kriva sama.
To je nekaj, v kar je ženska udomačena.
Da je na voljo.

Kolonializacija mame Gaie je sovpadala s kolonializacijo ženske.
Ženska je že davno nazaj izgubila svojo dragocenost in veličastnost.

In ta čas zdaj te kliče.
Kliče k temu, da se spomniš svoje veličastnosti in kapacitete, ki jo nosiš v svojem čutenju, v mehkobi, v prožnosti, v meandriranju skozi življenje.

Vse to je nekaj, česar se je potrebno spomniti.
Kot potencial obstaja in ti je na voljo.

Vendar je to potrebno utelesiti.

Sveta Ženska ima v tem času pomembno nalogo.
Da pomaga mami Gaji.

Zemlja ima svojo modrost in vsi elementi, ki so del njenega sistema se razkrojijo, da jih Zemlja lahko ponovno uporabi.
To je lepota tega časa jeseni in kompostiranja.

Kar pomeni, da vse pesticide, škodljive snovi, ki so del elementov mineralnega kraljestva Zemlja zna razkrojiti.
Res, je da za nekatere potrebuje res veliko časa.
Vendar jih na koncu razkroji.

Resnično opustošenje za Zemljo pomenijo frekvence človeških bolezni, zlobe in vojn, kajti mama Gaia nima ničesar s čimer bi te čustvene frekvence lahko razgradila.

To lahko storimo le ljudje.

Zato ljudje zaznamo polja, kjer so se dogajale vojne bitke, lahko zaznamo polja bolezni in pretekle kontaminacije s sifilisom, tuberkulozo in ostalimi boleznimi.

Zemlja je onesnažena z našimi mislimi, boleznimi in akcijami, narejenimi iz zlobe.

In ker živimo v polju eteričnega telesa Zemlje, je miselnost mase postala del zemljine.

Te bolezni lahko spremenimo samo ljudje.

Vse te vplivi na Zemljo, ki so naši in smo jih mi naprtili Zemlji, bomo morali preobraziti MI!

Zato je tako izjemno pomembno energetsko čiščenje prostora, osvobajanje ujetih duš, čiščenje prekletstev in urokov, ker tega Zemlja ne more narediti za nas. To moramo storiti mi sami!

Dejstvo je, da se epidemije širijo z našim onesnaženjem eteričnega polja mame Zemlje.

V resnici zastrupljamo sami sebe.
In vendar to lahko spremenimo.
Sveta Ženska to ve.

Povezava s svojim ženskim telesom.
Z lepoto. Z ljubeznijo. Z vitalnostjo in življenjem.

To je tisto, kar je v teh časih zdaj potrebno.

Ker verjamem, da ženske vemo kako, če se spomnimo in to damo v prakso, sem v oknu Samhaina, starodavnega keltskega praznika prehoda v najtemnejši del leta pripravila druženje Sveta Ženska, kjer bom s teboj podelila kako to narediš.

Spomnila te bom.

In v soustvarjanju z drugimi ženskami bomo stopile na mrežo luči.
V ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.
Da preobrazimo balast, ki ti onemogoča, da čutiš, da dihaš s polnimi pljuči in da v polnosti zaživiš.

Ker ko to narediš zase, to narediš za ves svet. In za mamo Gaio.
In skupaj letimo hitreje.
In dlje.

V teh časih zdaj vsa bitja na Zemlji delajo tisto, kar je del njihovega dušnega dogovora. Osvobajamo se skupaj.
Čas je, da naredimo svoj del dogovora.

Si zraven?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Če te zanima več o spletnem intenzivu Sveta Ženska, pokukaj >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Suverenost

0 Comments

Dan Suverenosti

Danes se mi zdi kot posmeh.
Ker te lekcije v resnici nikoli nismo vzeli.

In danes se mi zdi bolj kot kadarkoli prej jasno, da smo daleč od suverenosti. Še najboj tiste, ki največ šteje. Osebne suverenosti.

Usta polna sladkih in lepih besed.
Ja, um vse ve.
Mental ruži svoje in premleva dokaze za in proti.
Telo pa… ja, telo ve, da od suverenosti ne živi niti s-ja.

Ampak kaj to sploh pomeni… suverenost!?

Poglejmo kaj je v zvezi s tem pojmom zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:

– suverénost – 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja (op. 2)

Izpeljana je iz latinske besede ”suveralus” in pomeni najvišji. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju.

V sistemu dominance je skozi to lečo suverenost mogoče interpretirati kot vzvišenost ali avtoriteto.

V resnici pa suverenost pomeni, da ti v sebi čutiš, da imaš stik z vsemi deli sebe in da znaš upravljati z vsemi deli sebe.
Vodenje sebe vodi v suverenost.
Mojstrstvo sebe vodi v suverenost.

Ko si samostojna, samosvoja in upravljaš s svojim svetom in s seboj. Ko poznaš sebe in svoje odzive in zato veš kako upravljati in namesto, da reagiraš, eksplodiraš ali si v samo-sovraštvu.

Zavestno izbiraš. Sebe. In zase.
Si suverena. V sebi.

Z ostalimi oblikami se sploh ne bom ukvarjala, ker to ni moje področje, čeprav tudi v smislu državne suverenosti tudi približno nismo suverena država.

Ampak osebna suverenost.
V resnici je ta tista, ki sestavlja suvereno družino, družbo ali pa državo.

Začne se pri osebni suverenosti.
Ki terja, da odrasteš.

Ne moreš biti suverena, brez da si odrasla.
Ne moreš biti suverena, dokler tvoj notranji otrok išče nadomestnega starša. Ker v trenutku, ko najdeš nekoga, ki vsaj približno ustreza znanim kriterijem se podrediš.

Ne moreš biti suverena, če se počutiš žrtev življenja, otroštva, družbe, sistema, denarja ali politike.

Ne moreš biti suverena, če se vedno znova razprodajaš najvišjemu ponudniku za najbolj ugodno ceno.

Ne moreš biti suverena, če svojo moč vedno znova daješ v roke drugim, sabotiraš priložnosti za svoj razcvet in iščeš krivca za stanje tvojega osebnega življenja tam zunaj.

Suverenost je notranja drža.
Dostojanstvenost. Samospoštovanje. Cenjenje sebe.
Vse to sestavlja suverenost.

In občutek suverenosti vznika iz notranjosti.
V resnici je ne moreš kupiti ali si jo prisvojiti tam zunaj.
Ne glede na to koliko titul si nalepiš na prsi.
Ne glede na to koliko stvari narediš ali ne narediš.

Gre za izvorno kvaliteto duše, ki jo ali čutiš, ali pa ne.
Tvoja duša je suverena.
Vprašanje je ali jo zmoreš utelesiti in čisto zares zaživeti.

Suverenost je tako kot suženjstvo notranja drža.
In morda bi bilo modro na današnji praznik suverenosti razmisliti o tem v kolikšni meri jo zares čutiš, si povezana z njo in jo živiš.

Ker v teoriji se lepo sliši.
Na koncu, po vseh preizkušnjah in v izzivih pa vedno znova šteje zgolj praksa.

Notranja suverenost. Kjer se čutiš.
Kjer si povezana s seboj.
Kjer veš, ne glede na zunanje okoliščine, da boš celo sebe nesla s seboj, kamorkoli boš šla.

In da si tukaj zato, da boš celo sebe z vsemi izkušnjami skozi katere te vodi duša, nesla s seboj, namesto da se razdrobiš in raztreščiš na milijone koščkov.

Danes te vabim, da razmisliš o svoji suverenosti. Kje si?
In predvsem, da jo začutiš. Jo občutiš. V sebi in zase.

Bodi Suverena.
Bodi TI!

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Zunanja podoba

0 Comments

Dogodki zadnjih dni so se me globoko dotaknili.
Me pretresli.

Smrt mlade ženske, Katje, odmeva nekje po prostranstvih duše.
Verjetno se me vse skupaj dotika toliko bolj, ker sem tudi sama mama.
In moji dve sta danes šli na faks, vsaka na svoj konec.

Tukaj pa je pogoj, da sploh lahko greš na faks, ki mnoge mlade ljudi danes spravlja v stisko.

Osupljivo mi je opazovati to zunanjo podobo, ki jo tisti na vrhu, že leto in pol ustvarjajo.

Tudi zato se ne govori o mnogih, ki imajo težave, podobne kot jih je imela Katja.
Ravno včeraj sem izvedela za 17- letno dekle, ki leži na Jesenicah v bolnici z identičnimi simptomi.
Pa o tem ne beremo v medijih, ki pomagajo držati in ohranjati zunanjo podobo sistema.

Ampak če si del sistema, moraš v teh časih držati z njimi.
Hudičeva pogodba.

Moja hči je včeraj, ko sva se pogovarjali o aktualnih dogodkih rekla; »Ampak ljudje umirajo.«

In sem ji rekla, da JA, ampak sistem in denar zadaj vodi svojo igro.

In je še enkrat ponovila: »Ampak ljudje umirajo.«

Ja, slišim jo.
Vendar sistema ne zanimajo ljudje.
Za sistem so ljudje potrošnji material.

Ljudi zanimajo ljudje.
Človek. Posameznik.
Dragocen je zate in zame.

Za sistem pa je posameznik zgolj številka.
In to ni nič novega.

Vsi imamo to izkušnjo na tak ali drugačen način.
Kar je boleče.

Po drugi strani pa vsi podpiramo sistem.
Vsi mi ustvarjamo zunanjo podobo.
Identiteto izgradiš, da se z njo kažeš v svetu.

Identiteto ustvariš, da bi preživela v svetu, ki ga ne zanima avtentični posameznik s svojo edinstvenostjo in enkratnostjo.

In zase vem, da sem iz te igre stopila tisti trenutek, ko sem se sama pri sebi odločila, da bom iskrena s seboj. In da bom zvesta sebi.
Kar je v tem času in svetu vse prej kot enostavno.

Se spomniš Čarovnika iz Oza?
Doroteja je bila tista, ki je čarovnika razkrinkala.
Ker je želela priti nazaj domov.

Čarovnik, ki je ustvarjal iluzijo svoje moči se je skrival za črno zaveso.
Ustrahoval je celoten svet.

In potem je prišla deklica, ki je želela Domov.
In razkrila iluzijo, zunanjo podobo velikega voditelja in čarodeja.

Veš, pravljice in zgodbe v sebi skrivajo ključe, če imaš oči, da jih vidiš in ušesa, da jih slišiš.

Pot Domov je pot nazaj k sebi.
Ko se spomniš kdo v resnici si, onkraj iluzije in zunanje podobe, ki jo ustvarjaš.
Ko izbereš, da se ne boš več podrejala in posnemala, se prilagajala, da bi preživela.

Ko ugotoviš, da se životarjenje ne izplača.
In da je pristen stik s seboj in s svojo dušo tisto, kar te vodi v svobodo.

Poznaš tisti občutek, ko ti nekdo pove resnico, ne glede na to, kako neprijetna je.
Resnica te sprosti. Tudi, če je boleča.
Sprostiš se ob njej.

Laž je tista, ki zateguje.
Bolj, ko stiska in ustvarja v tebi stisko, večja sila je potrebna, da iluzijo drži skupaj.

Vsi vemo koliko energije terja laž, ko se nekomu zlažeš, da to laž potem držiš pri življenju.
Na eni točki se zlomiš in ne moreš več s svojo življenjsko energijo podpirati laži.

Če se nisi voljna spogledati z resnico, te v to prisili bolezen, ker počepne najšibkejši člen.

Veliko vas je, ki me sprašujete koliko časa še!?
Do kdaj se bomo šli tole farso?
Kdaj se bo zares pokazalo tisto, kar se skriva za skrbno ustvarjeno zunanjo podobo?

Ko bo tistim, ki jo pomagajo držati, zmanjkalo energije.
Ko bo počil najšibkejši člen.

In tisti ZA in PROTI hranijo ta sistem.
Sistem se hrani z energijo ljudi.
S tistimi, ki so zanj zgolj kolateralna škoda.
Številka.

Zato sem osebno mnenja, da je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš v teh časih, da ta sistem spustiš v sebi. Da ga nehaš hraniti znotraj sebe.

Da namesto strah začneš krepiti Ljubezen.
V sebi in zase.

V druženju Razpuščanje sistema Dominance sem podelila orodja, kako lahko to narediš.
V programu Osebna Mandala Arhetipov pa te vodim, da spoznaš svoj notranji tim, ki si ga izbrala za to življenje in za ta čas, zdaj. Ker tukaj si z namenom. In pomembno je, da spoznaš svoj namen in svoj osebni tim, ki ti pomaga tvoj namen uresničevati in ga zaživeti.

Na tebi je, da spustiš zunanjo podobo, ki jo ustvarjaš.
Na tebi je, da se povežeš s svojo dušo in narediš tisto, kar je tvoj dušni dogovor za ta čas zdaj.

Ker je v tebi.

En del tebe ga pozna.
In ta del ve tudi, da moraš okrepiti sebe in biti stabilna, osrediščena v svojem centru in priklopljena na Ljubezen namesto na strah, da bi ta svoj načrt, ki je v tebi tudi zaživela.

Čas je zdaj.

Nihče ne ve, kdo bo Doroteja, tista deklica, ki je razkrinkala čarodeja.
Morda si to ti.

Če potrebuješ pomoč, da se povežeš s sabo, zaupaš vase, se zaneseš nase in res zaživiš svoj dušni dogovor, me pocukaj za rokav. Z mandalo arhetipov začnemo v petek 8.10.2021.
Vabljena zraven.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Nič ne more ustaviti Ljubezni

0 Comments

Nič ne more ustaviti ljubezni.
Nič.

Nobena ovira.
Nobena prepreka.
Niti meje.
Niti hudobija.
Čisto nič.

Ljubezen je.
Obstaja.

Na dosegu prstkov ti je… VEDNO.

Samo, če jim uspe, da na to pozabiš, začneš verjeti, da je strah močnejši.

Moč ljubezni preseže vse.

In vendar ni samo-po-sebi umevna.
V sebi jo moraš aktivirati.
In jo živeti.
Vsak dan znova.

Pred vso to sago v kateri smo, sem dobila navdih, da je varovanje Ljubezni tisto, kar je moje delo.
Takrat nisem razumela kaj to v resnici pomeni.

Danes razumem.
Danes mi je jasno.

Ker nič ne more ustaviti ljudi, ki ljubijo.
Nič.

To živim.
To diham.
To je moja molitev.

Ljubezen.

In v praksi ni čisto nič osladna.

Je pa prostrana.
Pomirja.
Radosti.

In to kar srčno želim čisto vsakomur je, da jo doživi.
In da jo živi.

Najprej v sebi in s seboj.
Ker šele, ko je živa v tebi in si jo polna v svoji notranjosti, jo lahko iz sebe širiš v svet. In jo iz sebe deliš z drugimi.
Ko si je ti polna.
Ko si jo prisvojiš in ji dovoliš, da te nahrani in napolni.
Najprej tebe.

Potem jo siješ iz sebe.
Izžarevaš jo.

Brez siljenja.
Brez truda.

Tvoj obstoj zadošča.

In Ljubezen… Ljubezen živi.
SKozi tebe se izraža kot TI.

Zato bodi Ljubezen.
Vsak dan znova.

To. TO je ultimativni upor.
Zaradi tega smo tukaj….

Varuhinje Ljubezni.

Bodi.
Samo bodi.

Bodi Ljubezen, ki ti SI.

Bodi Ljubezen, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Stiska

, 0 Comments

To čemur smo priča in še bomo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih je zategovanje.

Na eni strani tehnosfera povečuje svoj vpliv in s tem zateguje zanko, na drugi strani kot posledica sistematičnega ustrahovanja in propagande ljudje čutijo vedno večjo nemoč.

Ko sem se pogovarjala s sorodnico, mi je rekla, da bo naredila vse kar pravijo, da pomaga, ker ne želi biti nemočna in prepuščena sama sebi brez pomoči.

Osupljivo mi je opazovati, kako se s privijanjem ukrepov povečuje bolečina.
In s tem v ospredje prihaja vse tisto, kar smo prej potiskali v podzavest, ker se je dalo.

Ko zanikaš boleče dele sebe, se ločuješ in nepozdravljene dele sebe skrivaš, ustvarjaš razdrobljenost v sebi.

Ko stvari tlačiš v senco, si v glavi, ker tam ne čutiš.
Zanikaš telo in občutke. In ti zatrti deli pridejo v ospredje ob nepravem času in na neprav način kot žival, ki je pobegnila iz kletke.

To imamo priložnost opazovati povsod okoli sebe.
Vendar vsak čas ponuja možnost za zdravljenje in prebujenje.
Vsak dan.

Stiska v sebi nosi semena priložnosti.
Priložnost za spoznavanje sebe.
Priložnost za sprejemanje delov v sebi, s katerimi si v boju.
Priložnost za premik onkraj znanega.

Vendar pritiska ne moreš odmeditirati stran ali ga s pozitivno držo in manifestacijo odstraniti.

Žal ali pa na srečo, kakor želiš to videti je tole čas, ki razkriva načine, s katerimi smo se poskušali izogniti bolečini.

In ko kladiva postajajo vedno večja, s tem raste tudi bolečina.

Ob tem je vedno bolj jasno, da z besedami Viktorja Frankla, kar daje svetlobo mora vzdržati gorenje.

Biti z vročino ognja ne pomeni samo, da sediš s težkimi stvarmi v meditaciji, temveč da greš vase, v samo jedro težkih stvari in da si intimna s tem, kar je tam, ne glede na to, kako strašljivo, travmatično, žalostno ali surovo je.

Celovitost, vitalnost in svoboda terjajo spust vase.
Da se spogledaš z zmaji v sebi.
Soočenje s travmami, bolečino in svojo lastno senco je tisto, kar te bo osvobodilo.

Vedno.

Zakaj?
Ker bo naredilo prostor.

In tole jesensko enakonočje opominja, da je potrebno narediti prostor.
Tako zunaj, kot znotraj.

In če v teh dneh čistiš dom, pisarno ali svojo notranjost, si uglašena s tem kar je v zraku.

Prizemljenost in utelešenost sta ključni, ko si v stiski.
Stiska vedno razkrije, kako pomemben je stik s telesom, s posodo, ki te drži.
In da je ta posoda čvrsta.

Telo je darilo.
Živeti v telesu je darilo.
V polnosti naseliti svoje telo in ob tem čutiti celovitost je darilo.

To kar dela tale čas in vse z njim je, da povzroča vedno večjo odtujenost od telesa.
Da nimaš stika s tem, kar čutiš.

Otopelost je vedno bolj prisotna.
In z njo apatija.

Razlog tiči v tem, da je prag bolečine pri ljudeh majhen in zato imamo raje rešitve, ki vodijo v otopelost.
Da otopiš bolečino, ne glede na trpljenje, ki ga to ustvari.

Otopelost ustvarjamo z odvisnostmi – karkoli, kar ti pomaga, da ne čutiš bolečine, pa naj bo to alkohol, droge, zdravila, hrana, internet, igre na srečo ali pa duhovnost.

Uporabiš karkoli, kar otopi tvoje čute, da ne čutiš.

Čas pa kliče po prizemljenosti, namesto odzemljenosti.
Kliče po soočanju z bolečino, namesto da se z njo bojuješ, pred njo bežiš ali pa ostajaš v otopelosti.

Ko greš ven iz otopelosti, ti postaja vedno bolj udobno v neudobju.

To potovanje pa terja ranljivost in razgaljenost, ki je vse prej kot udobna. Terja to, da objameš ranjenosti v sebi.

In k temu te vabi tale intenziven čas.
No, v resnici tole ni več povabilo, vleče te v situacije, ki prebujajo.
Slači te. Razgalja.

To pa terja močno posodo.
Da lahko zdržiš napetosti.

Zato je pomembno, da krepiš svoje telo in neguješ svojo Dušo.
Poskrbi zase.
In zanesi se nase.

Ko si v stiski, je modro, da…

1. Globoko dihaš. Ostani prisotna in utelešena.
2. Poiščeš nekoga, s komer se lahko pogovoriš, da izraziš in ubesediš to, kar čutiš. Da narediš prostor.
3. Prepoznaš, kaj je tvoja potreba in poskrbiš zanjo.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Dvanajst daril z nasmehom

, 1 Comment

Za darilo sem dobila bonbonjero Baci.
Od moje sestrice.

In prvi bonbon, ki sem ga odprla je vseboval naslednje sporočilo…. Ljudje, ki se smejijo, so mojstri sveta. – Giacomo Leopardi

Usta mi je raztegnilo v nasmeh.
In spomnila sem se, da je nasmeh ena tistih stvari, ki je v zadnjem desetletju bolj del mojega vsakdana, kot je bilo pred tem.

Ravno nekaj dni nazaj me je ena od žensk vprašala, kaj je zdaj po dvanajstih letih drugače.

Letos je ravno dvanajst let od mojega prebujenja leta 2009.
Ravno v tem jesenskem času se je začelo dogajati to, kar je vodilo v najtežjo temno noč v mojem življenju.
Kriza identitete, ko je razpadala moja ustvarjena persona.
Proces je trajal kar nekaj časa.

Precej manj sem potrebovala za razmislek, da sem odgovorila na njeno vprašanje.

“Več se smejim,” sem začela.
Tisti, ki me poznajo še iz prejšnjega življenja pred razpadom leta 2009, redno komentirajo, da sem bolj nasmejana in da nisem več tako resna.

Res sem bila resna, včasih.
Zdelo se mi je, da me bodo ljudje jemali bolj resno, če bom resna. Takrat nisem vedela, da z resnostjo in strogostjo pride v paketu tudi zategnjenost in zakrčenost.

V zadnjih letih precej bolj izkušam sproščenost in lahkotnost tudi zaradi smeha.

Naslednja stvar, ki sem jo izpostavila je bilo to, da bolj zaupam vase.
Kar ima za posledico, da sem bolj suverena vase.
Da se bolj zanesem nase. In to se izkazalo za ključnega pomena v zadnjih 18 mesecih.

Tretja stvar, ki jo opažam je, da se postavim zase. In da postavim mejo.
Redno, vsak dan, tudi v najbolj intimnih odnosih.
Z večjo lahkoto rečem JA. Pa tudi NE.
In ob tem čutim, da ostajam zvesta sama sebi.

Četrta stvar, ki sem jo izpostavila je, da sem bolj drzna v izbirah in sledim svoji duši.
Brez dvomov in omahovanja.
Duša me je strenirala, da jo poslušam tudi, ko stvari nimajo smisla in v resnici ne vem, kam me pelje.

Prej se mi je tolikokrat zgodilo, da sem slišala navodila, naj nekaj nesem s seboj ali pokličem nekoga in sem ignorirala, ker ni imelo nobenega smisla. Pa se je vedno izkazalo, da bi to morala narediti.
Sčasoma sem začela poslušati.

In danes poslušam. Pozorno.
In sem prisotna z globinami, iz katerih vznikajo sporočila.

Peta stvar je, da sem pogumna in srčna. Pravzaprav srčnost pomeni, da si pogumna.
Delam navdihnjene akcije, ker iz izkušenj vem, da je najbolj modra stvar, ko dobiš navdih, da ga daš v prakso.
Brez zavlačevanja.

Šesta stvar; Izkoristim priložnosti, ko se pojavijo.
Tolikokrat sem čakala, da bom najprej dobila zagotovilo, da se bodo stvari izšle in sem zamujala priložnosti, ki so mi bile dane. Zdaj vem, da se vse dogaja zame. Vedno.

Sedma; Sledim srcu. Ta lekcija je bila ena težjih.
Vedno počakam na usmeritev, ki pride v obliki ideje, navdiha od znotraj.
Vem, da me vodi sila ljubezni, zato sem opustila siljenje, potiskanje in to, da se trudim s stvarmi, katerih čas še ni prišel.
Divine timing, božanska časovna usmeritev je postala moje vodilo.

Osma; Cenim in spoštujem svoje telo.
Brez njega ne bi mogla izkušati in ustvarjati vsega, kar ustvarjam. Danes vem iz prve roke, da je telo resnično tempelj.
In tudi, ko se spreminja in ko me želi zavarovati skozi mehanizme, ki jih ima, sem hvaležna.
Kljub temu, da me včasih še vedno spravlja v nelagodje.

Deveta; Spoštujem ljudi in njihove izbire.
Brez prepričevanja in siljenja v moj prav. Na tej poti sem spoznala sem, da ima vsak svoj prav. In včasih moram zadrževati svoj dolgi jezik, se ugrizniti vanj in biti modro tiho. Vidim, da se izplača.

Deseta; Obožujem žensko družbo. To je zame novo.
Prej sem imela z ženskami vedno znova slabe izkušnje.
Bolj, ko sem se potopila vase in v svojo žensko naravo, bolj ko sem sprejemala svoje sence in kolektivno predane vzorce in programe, bolj sem osvobajala sebe kot žensko, bolj se je to poznalo v ženskah s katerimi soustvarjam.

In z besedami Robin Benway obstaja samo ena stvar, močnejša od čarovnije: Sestrstvo.

Enajsta; Odrasla sem. Prevzemam odgovornost zase. Hkrati pa bolj, kot kadarkoli prej čutim, povezanost s svojo malo punčko v sebi. Njena navihanost, radovednost in igrivost me navdihujeta in razveseljujeta.

Tudi zaradi nje imam večkrat nasmeh na svojem obrazu.

In tisto, kar sem odkrila v zadnjih letih in kar je verjetno najbolj dragoceno spoznanje tega dvanajstletnega obdobja je, da sem svetilnik za druge, brez potrebe, da bi kogarkoli reševala.

Reševalko sem upokojila.
Naučila sem se najprej poskrbeti zase.
Prepoznati svoje potrebe.

In poskrbeti zase.
Brez slabe vesti.

Ker je to, da sem jaz nasmejana, dobro razpoložena in v stiku s seboj tisto, kar mi omogoči, da lahko karkoli naredim za druge.

Najin pogovor sem zapustila z nasmehom na obrazu.
Ja res je, mojstrstvo življenja te pušča z nasmehom na ustih.

In s sladkobo v ustih.

Dvanajst daril mojega dvanajstletnega obdobja je Zate.
Z nasmehom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Prestara sem za ta jajca…

0 Comments

»Rekla si, da bomo šli ob osmih, ura pa je devet,« je začel takoj, ko smo se odpeljali od doma.

Globok vdih in izdih.

Vstala sem ob sedmih, da bi uredila vse potrebno za enodnevni izlet. Saj veš, priprava kosila in večerje za piknik v naravi. In kljub dobremu namenu, so se stvari zavlekle.

Zagotovo poznaš tisto, ko zjutraj prideš v kuhinjo in začneš pospravljati, pomivati posodo v koritu, zlagaš stvari iz pomivalca, mimogrede še izprazniš pralni stroj in sušilca, obesiš perilo in pripraviš novo rundo za pranje, ker je ravno nedelja, pa tisti poceni tok ali kako že.
In potem je treba izkoristiti vsak trenutek. Poleg vsega še zaliješ vrt.
Skratka, ne glede na to, kako zgodnja bi bila, mi ne bi zmanjkalo opravil, ki so nujna.

Moj moški pa je moral čakati.
Opravil je svoj del in potem je moral čakati, česar ne mara.
In jaz to vem.

Ni bilo prvič, da smo se odpeljali od doma in mi je očital, da zamujam.
In vedno v sebi začutim identičen občutek utrujenosti. Kot da kolapsiram vase.

Vedno sem se branila in naštevala kaj vse sem naredila.
Tokrat sem le tiho obsedela na sovoznikovem sedežu.

V sebi sem premlevala kaj naj rečem, kar ni bilo povedano že tolikokrat prej.
Tiho sem bila kar nekaj časa.

Potem pa je iz mene zletelo, da sem prestara za ta jajca.
Ne da se mi več.

Ob tem, da sem vedela, da je druga polna luna v Vodnarju privila stvari na polno in da je čas tak, da se razkrivajo stvari, ki jih nočeš videti in slišati.
Vedela sem, da je pomembno, da sem prijazna in spoštljiva.
Da ne vzamem njegove stiske kot napad nase.

Mimo je čas, ko sem bila prostovoljno kanta za smeti za vse okoli sebe.
Čas naredi svoje.

Nekje te sreča pamet, da nehaš reagirati na vse dražljaje okoli sebe.

Osebno sem mnenja, da svoje naredi tudi EMŠO.

Starejša ko sem, bolj se mi ne da več ugajati in prilagajati za vsako ceno, ustrezati drugih.
Predvsem pa biti tiho.

Ja, vzamem si čas za premislek.
Vendar se po premisleku tudi izrazim in povem svojo resnico.

Tudi tokrat sem jo izrazila.

Zdaj sva tako daleč, da se mi po razmisleku na njegovi strani moj dragi tudi opraviči.
Kar me še vedno preseneti. V dobrem smislu.

Res je, ne znam oceniti koliko časa mi bo nekaj vzelo in to je čisto ok.
Res je, da sem zanič v planiranju in časovnem načrtovanju.
Danes si dovolim biti spontana in v toku, brez občutkov krivde in samo-obtoževanja.

Tudi zato hišo pospravljam takrat, ko sem za to razpoložena in ne ko bi mogla.

Včasih tega nisem znala.
Včasih sem se napadala, ker sem nekaj rekla in mi potem ni uspelo se držati dogovora.
Včasih nisem razumela potreb svojega moškega.

In nisem mu znala povedati kakšne so moje potrebe… da mi je udobno, toplo in da sem sitna, če sem lačna.

Ampak prestara sem za prilagajanje in ugajanje. Včasih sem se trudila, da bi bil moj moški zadovoljen. Nisem vedela, da je bistveno, da sem zadovoljna jaz, ker s tem vplivam tudi nanj. Kritizirala sem sebe in se kaznovala, ker stvari nisem izpeljala 100%. Krivila sem sebe, da nisem dovolj hitra in učinkovita in da zamujam.
Zdaj mi je moj lasten mir bolj pomemben. In se tudi postavim zase.

Ja, neudobno je.
Ampak prestara sem, da bi bila tiho. Včasih sem se potegnila vase in se umaknila.
Zdaj pa na glas povem kar si mislim. Vedno po tehtnem premisleku in spoštljivo.
Ker če mi je kaj boleče opazovati, je to napadanje in nespoštljivo ravnanje med partnerjema. Ker znamo biti ženske pikre in moškega kastriramo tik-tak. To vem, ker sem bila tudi sama včasih taka. Ampak spoznavanje sebe in svoje ženske narave je prineslo tudi boljše poznavanje moške narave in razumevanje tega kako živeti v harmoniji.
Posledica tega je, da sem se morala naučiti tudi kako se izraziti na povezovalen in spoštljiv način. Ampak to terja prakso.

Dejstvo je, da sem prestara, da bi ustregla vsem okoli sebe zgolj zavoljo miru v hiši. Verjamem v to, da vsak v odnos prinese svojo prtljago in tudi svoje smeti. In nisem več pripravljena pospravljati smeti drugih ljudi. Vsak ima svoje. Umetnost je, da prepoznaš katere so tvoje in katere niso. In leta soočanja s seboj in s svojo notranjostjo me je izmojstrilo v tem, da drugim pustim, da pospravijo svoje smeti in z njimi ne smetijo moje notranje plaže.

Prestara sem za hitenje. Naglico in brezglavost. Preveč me izprazni in predrago je postalo. Zdaj veliko bolj cenim svojo energijo in iz izkušenj vem, da vedno, ko hitim, porabim veliko več energije za isto količino stvari, ki jih naredim.
Zato vedno, ko sem izzvana, upočasnim.
Začnem globoko dihati, s trebuhom. Se umirim. In počakam, preden se odzovem.
Nisem več v reakciji na okoliščine, ljudi ali situacije.

Prestara sem za tekmovalnost in dokazovanje kdo ima prav. Včasih sem razlagala kaj vse sem naredila in kako poskrbim za vse okoli sebe. Kupovala sem si pozornost in dokazovala, da zmorem. Zdaj se mi ne da več izgubljati energije s tem. Postala sem precej bolj ekonomična in premišljena. Vem, da stvari delam zase. To, da kuham in perem in urejam stvari je zato, da se jaz počutim bolje in da poskrbim za svoje potrebe.

Ker ko jaz poskrbim zase lahko potem poskrbim še za koga drugega.

Prestara sem za to, da bi druge postavljala pred sebe. Ni več računice.
V življenju pride čas, ko ugotoviš, da je tvoja polnost in izpolnjenost prioriteta.
In zdaj je v mojem življenju ta čas.

Zato si brez slabe vesti podarim najboljše.
Uživam v drobnarijah.
Poslušam sebe in sledim svojemu toku.

Ampak tega ne prinese EMŠO.
To prinese odraslost.

Ko zavestno poskrbiš za svojega notranjega otroka in postaneš starš sama sebi.
Ko namesto, da se prostituiraš in razprodajaš za druge, raje uživaš.
Ko nehaš biti žrtev okoliščin in prevzameš odgovornost zase.
In namesto, da sabotiraš sebe in priložnosti v življenju, raje zavestno kreiraš.

Ja, odrasla ženska deluje modro in premišljeno.
Postavi se zase.
Ve kdaj reči JA. Pa tudi kdaj reči NE.
Ve, da mora najprej poskrbeti zase, da bi lahko poskrbela za kogarkoli drugega.
Neguje sebe.
Si pove resnico.
In tudi, ko je soočena z neprijetnimi situacijami zmore držati sebe.
Ustvari svoj prostor.
In je zvesta sebi.

V teh časih je pomembno, da si odrasla.
In da zmoreš ohranjati medsebojno spoštovanje.
Se povezovati z drugimi v ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.

In saj veš, biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Iskanje smisla

0 Comments

V času kot je ta v katerem živimo je upanje skupaj s smislom nekaj, kar ti lahko pomaga preživeti.
Vendar iskanje smisla nima nobene veze z doseganjem cilja. To ni enkratni dogodek, ki ga lahko dosežeš.

“Ne poskušaj doseči cilja – bolj ko se trudiš in poskušaš zadeti tarčo, bolj jo boš zgrešila. Kajti uspeh je kot sreča nekaj, česar ni mogoče doseči, temveč sledi.«

To je citat Viktorja Frankla, ki je prišel na moj radar, ko sem raziskovala smisel življenja.
Potrdil mi je to, kar vem iz lastne izkušnje; ni poanta v delovanju in trudu, temveč v tem, da se naučiš umetnosti povabila.

Smisel ni nekaj, kar bi lahko dosegla.
Smisel življenja ni cilj, ki ga dosežeš.
Smisel življenja se razkriva.

Smisel se razkriva skozi izkušanje, doživljanje življenja.

Ni nekaj, kar dosežeš, ko si pridna. Ko si poslušna. Ko delaš to, kar od tebe želijo drugi.
Smisel življenja je vgraviran v tvoje celice.
Je izbira tvoje duše.

In ravno duša ti pokaže ključe, ki odklepajo tvoj potencial.
In to je tisto, kar lahko vedno povabiš v ospredje.
Zato je umetnost povabila tako zelo pomembna, da jo razumeš in daš v aktivno prakso.

Smisel je razlog, namen, ki razkriva delovanje osmišljenega.
V naravi vse, kar nima razloga za obstoj, preneha obstajati.

V posamezniku ohranjanje nesmislov in pomanjkanje smisla v življenju ustvarja neharmonijo.
Ustvarja nemir.
Ustvarja notranje ločevanje.

In ta ločenost od smisla znotraj posameznika povzroči občutek, da nimaš svobodne izbire v stvareh, ki jih počneš. Kar vodi v stisko.
In v času v katerem živimo se ta stiska povečuje.

Tudi zaradi tega, ker pogosto smisel življenja nima odslikave. Ko nimaš nekoga, ki ti je priča, brez povratne informacije o tem, kako se s svojim smislom dotikaš ljudi okoli sebe, to ravno tako ustvarja občutek nesmisla, da je vse brez veze in s tem notranjo stisko.

Iskanje smisla je eden vodilnih virov, ki te v življenju poganja naprej.
Ko v sebi čutiš stik s smislom in veš, da ima tvoj obstoj smisel, lahko preživiš marsikaj.

Kar dokazuje življenjska zgodba Viktorja Frankla, znanega dunajskega psihiatra in psihologa, ki je preživel štiri koncentracijska taborišča in je svoja teoretična spoznanja na lastni koži preizkusil v peklu holokavsta. V knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla, ki jo je prvič objavil že leta 1948 ter potem večkrat dopolnil, razkriva svoja najgloblja spoznanja o tem, kaj mu je omogočilo, da je preživel nečloveške razmere koncentracijskega taborišča in kljub vsemu zmogel dojeti smiselnost življenja.

Smisla ne moreš najti v svetu zunaj sebe.
V tvoji notranjosti se skrivajo odgovori na vprašanja, mir, radost, zdravje in obilje, ki nimajo predpisanega roka uporabe.

Osmišljanje lastnega življenja vznika iz tvoje notranjosti.
In terja čas, da je podaš v notranjo pokrajino svoje duše ter raziščeš, kaj se v njej skriva.
Dušne kvalitete namreč predstavljajo sam temelj smisla življenja.

Iskanje smisla je povezano z vračanjem lastne moči/svetlobe/energije in z razreševanjem ujetosti ter s soočanjem z ovirami na tej poti nazaj k sebi.

Smisel je nekaj, česar ti ne more na pladnju prinesti nihče drug.
Razkriješ ga lahko le sama.
Je edinstven in specifično tvoj.
In izpolniš ga lahko le TI.

Razlikuje se od človeka do človeka.
Vsak ima svoj osebni klic ali poslanstvo v življenju, ki terja uresničitev.

Ključi do tega kakšen je tvoj življenjski namen se skrivajo v tvoji notranjosti in v Varuhinji Potenciala ti pomagam odkriti enega od teh ključev, ki ti lahko ponudi usmeritve v tem raziskovanju.

Na tebi je, da to udejanjiš.
Da to daš v prakso.
V sedanjosti, tukaj in zdaj.

Pogosto smo ujeti v preteklosti ali v pričakovanju prihodnosti, da pozabimo na to, da se življenje odvija v tem trenutku tukaj in zdaj.

Na svetu ni ničesar, kar bi človeku bolj pomagalo preživeti tudi v najslabših okoliščinah kot zavedanje, da ima njegovo življenje smisel.

Osredotočena na spreminjanje okoliščin lahko zelo enostavno pozabiš, koliko moči imaš, da uživaš sedanjost, ne glede na to, kaj prinaša prihodnost.

Eden največjih zagovornikov te ideje je ravno Viktor Frankl, ki je zagovarjal tezo, da je temeljni vzvod človekovega življenja njegova pot iskanja smisla. Ko človek odkrije smisel, zlasti v situacijah nesmisla in brezupa, se vse drugo v življenju nekako izide.

Franklovih devet najpomembnejših idej (povzeto po zapisu na https://larafornm.com/)

1. Izberi upanje. Ne moreš vedno spremeniti svojih okoliščin, vedno pa lahko izbereš svoj odnos v kakršni koli situaciji. Ne moreš spremeniti situacije, izzvana si, da spremeniš sebe.

2. Spoznaj svoj zakaj. Vprašaj se, zakaj sem živa? Vsak dan je modro, da se, ko zjutraj vstaneš, vprašaš, zakaj vstajam in zakaj sem tu. “Tisti, ki poznajo svoj zakaj, lahko prenašajo skorajda vsak ”kako”. ”

3. Nauči se jokati. Solze niso znak šibkosti. Izhajajo iz duše, ki se ne boji zlomiti. “Solz se ni treba sramovati. Pričajo, da je imel človek največ poguma, pogum za trpljenje.”

4. Ne strinjaj se z množico. Svet je postavljen na glavo. Včasih je početi to, kar počnejo vsi ostali, noro. “Nenormalna reakcija na nenormalno situacijo je normalna.”

5. Začuti kar čutiš. Življenje osmisliš s tem kako odgovarjaš na vprašanja, ki ti jih postavlja. Življenje predstavlja izziv za vsakega človeka. Ta oseba se lahko odzove samo s svojimi dejanji.

6. Zapolni dan z dobrotljivostjo. Prijaznost ima svoj namen. Vsak dan imaš priložnosti narediti na stotine majhnih altruističnih dejanj. Ta dejanja tvoje življenje napolnijo s pomenom.

7. Glej dlje od sebe. Pravi pomen najdeš, ko presežeš lastne meje. Bolj, ko človek pozabi nase, tako da se preda nekemu cilju ali drugi osebi, bolj raste kot človek.

8. Empatija je pomembna. Trpljenje je boleče, ne glede na to, da se zdi bolečina zunanjemu opazovalcu, nepomembna. Sočustvujte z bolečino drugih, četudi se vam njihova tragedija ne zdi tako tragična.

9. Spreminjaš se tudi takrat, ko je življenje težko. Ustvariš lahko smiselno življenje, polno smisla, ljubezni in namena.

V tebi se skrivajo semena večnosti.
Skrivajo se v “drobnarijah” vsakdana.

Zato je to, da si prisotna in utelešena, da jih ujameš in prepoznaš tako zelo pomembno.
V individualnem vpogledu v tvojo Varuhinjo Potenciala ti pokažem kako razkriješ svoj življenjski namen in dragocenosti, ki se skrivajo v tebi.
Kako se mi pridružiš najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

«< 5 6 7 8 9 >»